Page 55 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 55
MAJDA MER[E
nem jeziku druge polovice 16. stoletja pojavitveno omejena samo
na MTh 1603.
3.1.2.2 V MD 1592 se enostransko pojavlja tudi par, ki ga sestav-
ljata samostalnika moškega in ženskega spola (boter + botra), ob pre
krivnem izhodiščnem samostalniku teta pa parni izpeljanki tetič in
tetična (pod nemško iztočnico Mutterʃchwesterkind). Tudi v večjezični
slovar je Megiser pogosto vključeval ženske pare moških poimeno-
vanj, ki jih v MD 1592 ni mogoče zaslediti: npr. prikupavec in prikupa-
vica. Prikupavec22 je sopomenka za prekrivni poimenovanji kupler in
rufijan, ki pa sta v MTh 1603 uvrščeni v kranjski razdelek. V MTh 1603
se npr. pojavlja tudi abtašica (s pojasnjevalno nemško opisno ustrezni-
co ein Vorʃtänderin/ als ein Priorin oder Aptiʃʃin (MTh 1603: I,98)), ki v
MD 1592 še ne spremlja moškega poimenovanja apt oz. abbat, podob-
no tudi golobica in lavica (Lövin). Primeri enostransko dodanih moških
parov so redkejši: npr. hrt ob že navedeni hrtici.
3.1.2.3 Kot opazna besedotvorna novost večjezičnega slovarja se v
primerjavi s štirijezičnim razkriva pogosto vključevanje manjšalnic,
npr. deklica, kravica, gradič, kamčec, kozelc,23 čeprav jih je nekaj enostran-
sko izpričanih tudi v štirijezičnem slovarju (npr. veručica ob prekriv-
nem hrvaškem poimenovanju veruga). Nekaj polarizacij ustvarjajo
tudi samostalniki, izpeljani s tekmovalnimi obrazili, npr. prdec (1592)
– prdič (1603). Izpeljanki, ki sta bili očitno rabljeni v vsakdanjem go-
voru, se izven slovarjev ne pojavljata. Od večinoma splošno razširjenih
in hkrati prekrivnih členov besedne družine prebivati, prebivanje, pre-
bivalec in prebivališče se v MTh 1603 razlikujeta enostransko zastopani
poimenovanji prebivatec in prebivatišče, ki uzaveščata neustaljeni izpe-
ljavni model in povečujeta svojsko besedotvorno variantnost večjezič-
nega slovarja.
3.1.3 Tudi pridevniki so pogosto neprekrivni členi besednih dru-
žin. Zaradi pogostosti so posebej opazni pridevniki, izpeljani z obra-
ziloma -ski in -ast: v MD 1592 npr. ajd + ajdovski, cesar + cesarski, cin +
cinjast, v MTh 1603 pa npr. ob prekrivni kači tudi neprekrivni pridev-
nik kačji, ob skupnem grozovit tudi enostransko zastopani grozoviten,
22 Npr. Leno. […] Germa. ein frawen wirt/ oder Hurenwirt […] Sclav. perkupaviz […] Carniol.
kuppler, ruffian (MTh 1603: I,700).
23 Hoedus. […] Ger. Böcklin/ kitzlin […] Sclav. kaʃʃulz (MTh 1603: I,641).
53
nem jeziku druge polovice 16. stoletja pojavitveno omejena samo
na MTh 1603.
3.1.2.2 V MD 1592 se enostransko pojavlja tudi par, ki ga sestav-
ljata samostalnika moškega in ženskega spola (boter + botra), ob pre
krivnem izhodiščnem samostalniku teta pa parni izpeljanki tetič in
tetična (pod nemško iztočnico Mutterʃchwesterkind). Tudi v večjezični
slovar je Megiser pogosto vključeval ženske pare moških poimeno-
vanj, ki jih v MD 1592 ni mogoče zaslediti: npr. prikupavec in prikupa-
vica. Prikupavec22 je sopomenka za prekrivni poimenovanji kupler in
rufijan, ki pa sta v MTh 1603 uvrščeni v kranjski razdelek. V MTh 1603
se npr. pojavlja tudi abtašica (s pojasnjevalno nemško opisno ustrezni-
co ein Vorʃtänderin/ als ein Priorin oder Aptiʃʃin (MTh 1603: I,98)), ki v
MD 1592 še ne spremlja moškega poimenovanja apt oz. abbat, podob-
no tudi golobica in lavica (Lövin). Primeri enostransko dodanih moških
parov so redkejši: npr. hrt ob že navedeni hrtici.
3.1.2.3 Kot opazna besedotvorna novost večjezičnega slovarja se v
primerjavi s štirijezičnim razkriva pogosto vključevanje manjšalnic,
npr. deklica, kravica, gradič, kamčec, kozelc,23 čeprav jih je nekaj enostran-
sko izpričanih tudi v štirijezičnem slovarju (npr. veručica ob prekriv-
nem hrvaškem poimenovanju veruga). Nekaj polarizacij ustvarjajo
tudi samostalniki, izpeljani s tekmovalnimi obrazili, npr. prdec (1592)
– prdič (1603). Izpeljanki, ki sta bili očitno rabljeni v vsakdanjem go-
voru, se izven slovarjev ne pojavljata. Od večinoma splošno razširjenih
in hkrati prekrivnih členov besedne družine prebivati, prebivanje, pre-
bivalec in prebivališče se v MTh 1603 razlikujeta enostransko zastopani
poimenovanji prebivatec in prebivatišče, ki uzaveščata neustaljeni izpe-
ljavni model in povečujeta svojsko besedotvorno variantnost večjezič-
nega slovarja.
3.1.3 Tudi pridevniki so pogosto neprekrivni členi besednih dru-
žin. Zaradi pogostosti so posebej opazni pridevniki, izpeljani z obra-
ziloma -ski in -ast: v MD 1592 npr. ajd + ajdovski, cesar + cesarski, cin +
cinjast, v MTh 1603 pa npr. ob prekrivni kači tudi neprekrivni pridev-
nik kačji, ob skupnem grozovit tudi enostransko zastopani grozoviten,
22 Npr. Leno. […] Germa. ein frawen wirt/ oder Hurenwirt […] Sclav. perkupaviz […] Carniol.
kuppler, ruffian (MTh 1603: I,700).
23 Hoedus. […] Ger. Böcklin/ kitzlin […] Sclav. kaʃʃulz (MTh 1603: I,641).
53
