Page 56 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 56
RAZPRAVE, [TUDIJE
ki ga spremljata še prislov grozovitno in (prekrivna) samostalniška
izpeljanka grozovitnost. Megiser je v večjezični slovar vključil več va
riantno tvorjenih pridevnikov, npr. ob prekrivnem plešiv tudi plešast,
podstavo plešiv pa izkazuje tudi abstraktni samostalnik plešivost, ki se
prav tako pojavlja le v MTh 1603.
3.1.4 Značilnost besednega sestava štirijezičnega Megiserjevega
slovarja je tudi nekaj nenavadnih prislovov, npr. polgi – daneben in
čajsi, kjer gre za glasoslovno različico splošno razširjenega prislova
časi. Z izpridevniškimi prislovi enostransko izpopolnjene besedne
družine so značilne tudi za večjezični slovar, kjer se ob prekrivnih
pridevnikih čuden in dobrotljiv pojavljata tudi prislova čudno in dobrot-
ljivo, prekrivna gnus in gnusen spremlja enostransko izpričani prislov
gnusno, prekrivni samostalnik goljuf in pridevnik goljufast pa spremlja
prislov goljufno, izpeljan iz neizpričanega pridevnika *goljufen. Priča-
kovano neprekriven je koroški prislov tosej, ki ga v slovenskem razdel-
ku spremljata splošno razširjeni sopomenki sem in lesem.
3.1.5 Slovarja sta neprekrivna tudi glede nekaterih števnikov, po-
sledično pa tudi glede prislovov. V MD 1592 se npr. enostransko
pojavljajo glavni števnik dvesto, ločilni števnik dvoj ter prislovi sedem-
krat, štiridesetkrat in glasoslovna različica osemkrad, ki jo je domnevno
spodbudila izgovorna prilagoditev zveneči glasovni soseščini. V MTh
1603 se prav tako enostransko pojavljajo glavni števniki edenaest,
osemdeset, tristo, sedemsto, devetsto ter tvorbeno odstopajoči petred, se-
demred, štirired,24 ob njih pa tudi prislov osembart, ki so predstavljeni
kot besedje, rabljeno na Koroškem. Prav tako se omejeno na prvi ali
drugi Megiserjev slovar pojavljajo tudi nekateri medmeti: aj, aube,
jomeni npr. na MD 1592, ej, prejomene pa na MTh 1603.
3.1.6 V obeh slovarjih se neprekrivno pojavlja tudi nekaj enobe-
sednih ali besednozveznih terminov. Slednji so praviloma ustreznice
zloženk. V MD 1592 sta npr. enostransko izpričana friem – Pfriem in
podčepnja – Tropffewein,25 pa tudi nekaj takih, ki so ustreznice nemških
24 Izraze petred, ʃedemred, oʃemred, ʃhtirired kot koroške, hkrati pa kot slovarsko na
novo zajete, navaja že Breznik (1926: 112–123).
25 V prvem primeru gre za prevzetost nemške iztočnice, ki je po prevzemu doživela
pisno in glasoslovno prilagoditev novemu okolju, v drugem pa je tuja zloženka
nadomeščena z domačim poimenovanjem.
54
ki ga spremljata še prislov grozovitno in (prekrivna) samostalniška
izpeljanka grozovitnost. Megiser je v večjezični slovar vključil več va
riantno tvorjenih pridevnikov, npr. ob prekrivnem plešiv tudi plešast,
podstavo plešiv pa izkazuje tudi abstraktni samostalnik plešivost, ki se
prav tako pojavlja le v MTh 1603.
3.1.4 Značilnost besednega sestava štirijezičnega Megiserjevega
slovarja je tudi nekaj nenavadnih prislovov, npr. polgi – daneben in
čajsi, kjer gre za glasoslovno različico splošno razširjenega prislova
časi. Z izpridevniškimi prislovi enostransko izpopolnjene besedne
družine so značilne tudi za večjezični slovar, kjer se ob prekrivnih
pridevnikih čuden in dobrotljiv pojavljata tudi prislova čudno in dobrot-
ljivo, prekrivna gnus in gnusen spremlja enostransko izpričani prislov
gnusno, prekrivni samostalnik goljuf in pridevnik goljufast pa spremlja
prislov goljufno, izpeljan iz neizpričanega pridevnika *goljufen. Priča-
kovano neprekriven je koroški prislov tosej, ki ga v slovenskem razdel-
ku spremljata splošno razširjeni sopomenki sem in lesem.
3.1.5 Slovarja sta neprekrivna tudi glede nekaterih števnikov, po-
sledično pa tudi glede prislovov. V MD 1592 se npr. enostransko
pojavljajo glavni števnik dvesto, ločilni števnik dvoj ter prislovi sedem-
krat, štiridesetkrat in glasoslovna različica osemkrad, ki jo je domnevno
spodbudila izgovorna prilagoditev zveneči glasovni soseščini. V MTh
1603 se prav tako enostransko pojavljajo glavni števniki edenaest,
osemdeset, tristo, sedemsto, devetsto ter tvorbeno odstopajoči petred, se-
demred, štirired,24 ob njih pa tudi prislov osembart, ki so predstavljeni
kot besedje, rabljeno na Koroškem. Prav tako se omejeno na prvi ali
drugi Megiserjev slovar pojavljajo tudi nekateri medmeti: aj, aube,
jomeni npr. na MD 1592, ej, prejomene pa na MTh 1603.
3.1.6 V obeh slovarjih se neprekrivno pojavlja tudi nekaj enobe-
sednih ali besednozveznih terminov. Slednji so praviloma ustreznice
zloženk. V MD 1592 sta npr. enostransko izpričana friem – Pfriem in
podčepnja – Tropffewein,25 pa tudi nekaj takih, ki so ustreznice nemških
24 Izraze petred, ʃedemred, oʃemred, ʃhtirired kot koroške, hkrati pa kot slovarsko na
novo zajete, navaja že Breznik (1926: 112–123).
25 V prvem primeru gre za prevzetost nemške iztočnice, ki je po prevzemu doživela
pisno in glasoslovno prilagoditev novemu okolju, v drugem pa je tuja zloženka
nadomeščena z domačim poimenovanjem.
54
