Page 57 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 57
MAJDA MER[E
zloženk: npr. zerkveni tat – Kirchendieb, ʃacrilegus (latinsko). Pojav je
opazen tudi v večjezičnem slovarju, le da pot k besednozveznim in
hkrati opisnim terminom, ki so tvorjeni na enega izmed uveljavljenih
in prepoznavnih načinov,26 odpirajo latinske iztočnice, izbiro pa tudi
v teh primerih praviloma določajo in hkrati zamejujejo nemške
ustreznice. Npr.: Atramʃtum ʃutorium […] Germ. – Kupfferwaʃʃer/ Schu
ʃterʃchwertz […] Sclav. ʃhuʃhtarsku zhernilu (MTh 1603: I,141–142).
3.2 Slovarja se mestoma razlikujeta tudi glede izbora nadomestnih,
sopomenskih, neprekrivnih enobesednih ali besednozveznih poime-
novanj. V MD 1592 se npr. ob iztočnici es Regnet pojavlja slovenska
razlaga dèsh gre, v MTh 1603 pa sta v ustrezničnem nizu za latinsko
iztočnico pluit sopostavljena nemški glagol regnen in slovenska ustre
znica dežiti (MTh 1603: II,283).
4 Presoja neprekrivnega besedja glede na izvor kaže, da je v obeh
slovarjih enostransko zastopanih veliko besed, prevzetih iz nemščine:
v MD 1592 npr. altman – Feldhauptmann, hofmešter – Hofmaiʃter, prustuh
– Bruʃttuch, španga – Spang, važa – Waʃen itd., ki jih v večjezičnem slo-
varju ni. Razlog za tako izbiro bi lahko bile nemške iztočnice, ki so
bile hkrati tudi v neposredni zvezi z govornimi variantami, razširje-
nimi v slovenskem jeziku. Obstajajo pa tudi poimenovanja, h katerim
nemške iztočnice niso napeljevale, npr. Verwehnen – v’zarti redyti (MD
1592: R6a). V obliki stavčnega zgleda se v MD 1592 pojavlja kalkirani
glagol aniti (po nemškem angehen): Es geht mich/dich an – tu mene, ali
tebe, tizhe, ali angre (MD 1592: D2b). V MTh 1603 je število besedja
prepoznavno nemškega izvora v primerjavi s štirijezičnim slovarjem
še pomnoženo. Poimenovanja so besednovrstno različna: prevladuje-
jo samostalniki (npr. baumheker ’žolna’,27 blat – ein Blat, elenparta z
nemško ustreznico ein Hellparte itd.), sledijo jim glagoli (npr. bandra-
26 Poleg nadomestnih zvez, sestavljenih iz (vrstnega) pridevnika in samostalnika, v
vlogi prevladujoče strukture (npr. ʃhuʃhtarsku zhernilu – Kupfferwaʃʃer/ Schu
ʃterʃchwertz), se pogosto pojavljajo tudi zveze samostalnika z neujemalnim desnim
prilastkom tipa Speißkammer – kamra k špižanju (poimenovanje je izpričano v obeh
slovarjih).
27 Iz nemščine prevzeti samostalnik je kot koroško poimenovanje v MTh 1603
pridružen slovarsko prekrivni sopomenki slovanskega izvora žolna (Snoj 2003:
873).
55
zloženk: npr. zerkveni tat – Kirchendieb, ʃacrilegus (latinsko). Pojav je
opazen tudi v večjezičnem slovarju, le da pot k besednozveznim in
hkrati opisnim terminom, ki so tvorjeni na enega izmed uveljavljenih
in prepoznavnih načinov,26 odpirajo latinske iztočnice, izbiro pa tudi
v teh primerih praviloma določajo in hkrati zamejujejo nemške
ustreznice. Npr.: Atramʃtum ʃutorium […] Germ. – Kupfferwaʃʃer/ Schu
ʃterʃchwertz […] Sclav. ʃhuʃhtarsku zhernilu (MTh 1603: I,141–142).
3.2 Slovarja se mestoma razlikujeta tudi glede izbora nadomestnih,
sopomenskih, neprekrivnih enobesednih ali besednozveznih poime-
novanj. V MD 1592 se npr. ob iztočnici es Regnet pojavlja slovenska
razlaga dèsh gre, v MTh 1603 pa sta v ustrezničnem nizu za latinsko
iztočnico pluit sopostavljena nemški glagol regnen in slovenska ustre
znica dežiti (MTh 1603: II,283).
4 Presoja neprekrivnega besedja glede na izvor kaže, da je v obeh
slovarjih enostransko zastopanih veliko besed, prevzetih iz nemščine:
v MD 1592 npr. altman – Feldhauptmann, hofmešter – Hofmaiʃter, prustuh
– Bruʃttuch, španga – Spang, važa – Waʃen itd., ki jih v večjezičnem slo-
varju ni. Razlog za tako izbiro bi lahko bile nemške iztočnice, ki so
bile hkrati tudi v neposredni zvezi z govornimi variantami, razširje-
nimi v slovenskem jeziku. Obstajajo pa tudi poimenovanja, h katerim
nemške iztočnice niso napeljevale, npr. Verwehnen – v’zarti redyti (MD
1592: R6a). V obliki stavčnega zgleda se v MD 1592 pojavlja kalkirani
glagol aniti (po nemškem angehen): Es geht mich/dich an – tu mene, ali
tebe, tizhe, ali angre (MD 1592: D2b). V MTh 1603 je število besedja
prepoznavno nemškega izvora v primerjavi s štirijezičnim slovarjem
še pomnoženo. Poimenovanja so besednovrstno različna: prevladuje-
jo samostalniki (npr. baumheker ’žolna’,27 blat – ein Blat, elenparta z
nemško ustreznico ein Hellparte itd.), sledijo jim glagoli (npr. bandra-
26 Poleg nadomestnih zvez, sestavljenih iz (vrstnega) pridevnika in samostalnika, v
vlogi prevladujoče strukture (npr. ʃhuʃhtarsku zhernilu – Kupfferwaʃʃer/ Schu
ʃterʃchwertz), se pogosto pojavljajo tudi zveze samostalnika z neujemalnim desnim
prilastkom tipa Speißkammer – kamra k špižanju (poimenovanje je izpričano v obeh
slovarjih).
27 Iz nemščine prevzeti samostalnik je kot koroško poimenovanje v MTh 1603
pridružen slovarsko prekrivni sopomenki slovanskega izvora žolna (Snoj 2003:
873).
55
