Page 58 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 58
RAZPRAVE, [TUDIJE
ti – wandern, barnati (iz nem. warnen (Stabej 1977: 6)), feksirati – wexiren,
ginati (’zehati’; iz nem. gynen, gähnen (Stabej 1977: 36)), pojavljajo pa
se tudi pridevniki (npr. ambolten – einfeltig (MTh 1603 (1977) 4), ebig
– ewiglich, faul – Faul itd.) in prislovi.
4.1 V obeh Megiserjevih slovarjih je enostransko zastopanih več
besed, označenih bodisi s Cr. (= croatice ali ’hrvaško’) ali z Besiat. (=
besiatice). V MD 1592 se npr. pojavljajo samostalniki godišče – Jahr,
haljina, punjal – Dolch ’bodalo’,28 ob jagnje se pojavlja tudi agnec, ki v
večjezičnem slovarju ni več naveden, prav tako poganin, ki je bil kot
besedotvorna sopomenka pripisan prekrivnemu poganu. Izmed sopo-
menskih samostalnikov zrak in ajer, v štirijezičnem slovarju označenih
kot hrvaških, je v MTh 1603 naveden le širše uveljavljeni ajer. Izločena
sta bila tudi splošno razširjena prislova duplo – doppelt in zajedno itd.
Kljub omenjenim izločitvam pa je plast besedja, ki nosi oznako hrva-
ško ali bezjaško, v večjezičnem slovarju znatno okrepljena. V sloven-
skem razdelku, vendar z opozorili na hrvaško ali bezjaško poreklo, se
npr. pojavljajo številne besede (npr. dueri Beʃiat., Duoyti, ki se hkrati
pojavlja pod oznakama Sclav. in Croat. itd.).
4.2 V obeh slovarjih so z oznako, ki kaže na koroško pripadnost,
navajane besede in njihove glasoslovne različice, vendar je besed, gla-
soslovnih različic in oblik, poznanih iz koroškega okolja, znatno več
v MTh 1603. Na slednje je nedvomno vplivalo Megiserjevo daljše bi-
vanje na Koroškem in po novem desetletju povečanega stika s sloven-
skim jezikom tudi večja seznanjenost z govorom pokrajine in njenih
prebivalcev.
V štirijezičnem slovarju se z oznako, da gre za koroški izraz, eno-
stransko npr. pojavlja samostalnik grimikost, ki se – kot tudi številne
druge besede – hkrati pojavlja v koroškem razdelku Registra iz DB
1584. V MTh 1603 se z opozorilom na rabo v koroškem govornem
okolju pojavljajo številni samostalniki, glagoli in pridevniki, pogosto
v besednodružinskih kombinacijah. Pri besedah, prevzetih iz nemšči-
ne, ki jih je zaradi tesnejšega stika z nemščino znatno več kot v osre-
dnjih pokrajinah, posredno ali neposredno povezavo z nemškim iz-
hodiščem pogosto ustvarjajo ustreznice, navedene v nemškem razdel-
28 A. Lägreid samostalnik pojasnjuje z italijanskim pugnale (Lägreid 1967: 111).
56
ti – wandern, barnati (iz nem. warnen (Stabej 1977: 6)), feksirati – wexiren,
ginati (’zehati’; iz nem. gynen, gähnen (Stabej 1977: 36)), pojavljajo pa
se tudi pridevniki (npr. ambolten – einfeltig (MTh 1603 (1977) 4), ebig
– ewiglich, faul – Faul itd.) in prislovi.
4.1 V obeh Megiserjevih slovarjih je enostransko zastopanih več
besed, označenih bodisi s Cr. (= croatice ali ’hrvaško’) ali z Besiat. (=
besiatice). V MD 1592 se npr. pojavljajo samostalniki godišče – Jahr,
haljina, punjal – Dolch ’bodalo’,28 ob jagnje se pojavlja tudi agnec, ki v
večjezičnem slovarju ni več naveden, prav tako poganin, ki je bil kot
besedotvorna sopomenka pripisan prekrivnemu poganu. Izmed sopo-
menskih samostalnikov zrak in ajer, v štirijezičnem slovarju označenih
kot hrvaških, je v MTh 1603 naveden le širše uveljavljeni ajer. Izločena
sta bila tudi splošno razširjena prislova duplo – doppelt in zajedno itd.
Kljub omenjenim izločitvam pa je plast besedja, ki nosi oznako hrva-
ško ali bezjaško, v večjezičnem slovarju znatno okrepljena. V sloven-
skem razdelku, vendar z opozorili na hrvaško ali bezjaško poreklo, se
npr. pojavljajo številne besede (npr. dueri Beʃiat., Duoyti, ki se hkrati
pojavlja pod oznakama Sclav. in Croat. itd.).
4.2 V obeh slovarjih so z oznako, ki kaže na koroško pripadnost,
navajane besede in njihove glasoslovne različice, vendar je besed, gla-
soslovnih različic in oblik, poznanih iz koroškega okolja, znatno več
v MTh 1603. Na slednje je nedvomno vplivalo Megiserjevo daljše bi-
vanje na Koroškem in po novem desetletju povečanega stika s sloven-
skim jezikom tudi večja seznanjenost z govorom pokrajine in njenih
prebivalcev.
V štirijezičnem slovarju se z oznako, da gre za koroški izraz, eno-
stransko npr. pojavlja samostalnik grimikost, ki se – kot tudi številne
druge besede – hkrati pojavlja v koroškem razdelku Registra iz DB
1584. V MTh 1603 se z opozorilom na rabo v koroškem govornem
okolju pojavljajo številni samostalniki, glagoli in pridevniki, pogosto
v besednodružinskih kombinacijah. Pri besedah, prevzetih iz nemšči-
ne, ki jih je zaradi tesnejšega stika z nemščino znatno več kot v osre-
dnjih pokrajinah, posredno ali neposredno povezavo z nemškim iz-
hodiščem pogosto ustvarjajo ustreznice, navedene v nemškem razdel-
28 A. Lägreid samostalnik pojasnjuje z italijanskim pugnale (Lägreid 1967: 111).
56
