Page 59 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 59
MAJDA MER[E
ku. Npr.: cerer – Mistler ’govnač’, Ziering, forel,29 epih – Epff, Eppich,30
hafner – Haffner,31 tava – der Taw (s splošno znano in slovarsko prek-
rivno slovensko sopomenko rosa), totngraber – ein Todtengräber (s slo-
varsko prekrivno slovensko sopomenko pogrebnik), fercerati – verzehren,
fergniegati – vergnügen, gverati (abstrahirano iz ustrezničnega opisa za
latinsko diuturnus oz. nemško langwierig), ratovati se – ʃich berathʃ.32
Glagol feksirati33 se v pomenih ’zasmehovati’ in ’zmerjati’ pojavlja z
oznako Carniol., v pomenu ’gibati, delati nemirno’, ki ga razkriva la-
tinska iztočnica vexo ter nemški enobesedna in razlagalna ustreznica
unrüwig machen, vexiren pa z oznako Carinth. Enako sta označena tudi
pridevnik faul in samostalnik faulnost ter besednodružinski par fueter
– Fueter in futringa, ki se tako kot več predhodno naštetih primerov
izven MTh 1603 ne pojavljajo. Ob prekrivnem samostalniku fer-
derbnost – Verderbung, Verderbnuß34 se v MTh 1603 kot koroški izraz
izolirano pojavlja besedotvorna različica ferderbunga.35
Posebej izstopa besedna družina gravžati – graussen (MTh 1603
(1977): 41),36 pridevnik gravžam – grausam in prislov gravžle – grawsam-
lich. Vsi trije členi, ki so navedeni v koroškem razdelku, razširjajo iz-
biro prekrivnih domačih poimenovanj (ob gravžati se v MTh 1603 npr.
pojavlja slovenska sopomenka gnusiti,37 nemški iztočnici Grauʃam v
29 Samostalnik spremlja ustreznica lachs: Salmo. […] Germ. Salm/ Lachs […] Carint. lachs
forel […] ʃom (MTh 1603: II,456).
30 Latinska iztočnica apium paluʃtre kaže na pomen ’močvirska rastlina’.
31 V slovarskem razdelku, ki ga uvaja iztočnica Figulus, se pojavlja tudi splošno
razširjena in hkrati v obeh slovarjih navedena slovenska sopomenka lončar.
32 V slovenskem razdelku se pojavlja prekrivna domača sopomenka posvetovati.
33 Bolj znane sopomenke so ʃhpotati, ʃherzati, ʃhimfati.
34 Slednji se za razliko od štirijezičnega slovarja v večjezičnem pojavlja z oznako
’koroško’.
35 Pri ferderbunga in futringa gre za besedotvorno podomačitev prevzetih nemških
samostalnikov tipa Verderbung → ferderbunga. O obrazilu -inga kot nadomestilu za
nemško -ung prim. Striedter-Temps 1963: 75–76.
36 Zgled je sestavljen iz iztočnice, navedene v enem izmed obrnjenih slovarjev, in iz
tujejezične ustreznice, izbrane s pojasnjevalnim namenom. Slednja je v prvotni
izdaji opravljala bodisi iztočnično ali ustreznično vlogo: npr. Abhorreo. […] Germ.
ein abʃcheuwen habʃ/ grauʃʃen/ ein eckel oder grauwen haben […] Sclav. Gnuʃʃiti. […]
Carinth. grauʃhati (MTh 1603: I,4).
37 Slednja se v štirijezičnem slovarju pojavlja za besednozvezno iztočnico Abʃchewe
haben. averʃari. gnußiti (MD 1592: Aa).
57
ku. Npr.: cerer – Mistler ’govnač’, Ziering, forel,29 epih – Epff, Eppich,30
hafner – Haffner,31 tava – der Taw (s splošno znano in slovarsko prek-
rivno slovensko sopomenko rosa), totngraber – ein Todtengräber (s slo-
varsko prekrivno slovensko sopomenko pogrebnik), fercerati – verzehren,
fergniegati – vergnügen, gverati (abstrahirano iz ustrezničnega opisa za
latinsko diuturnus oz. nemško langwierig), ratovati se – ʃich berathʃ.32
Glagol feksirati33 se v pomenih ’zasmehovati’ in ’zmerjati’ pojavlja z
oznako Carniol., v pomenu ’gibati, delati nemirno’, ki ga razkriva la-
tinska iztočnica vexo ter nemški enobesedna in razlagalna ustreznica
unrüwig machen, vexiren pa z oznako Carinth. Enako sta označena tudi
pridevnik faul in samostalnik faulnost ter besednodružinski par fueter
– Fueter in futringa, ki se tako kot več predhodno naštetih primerov
izven MTh 1603 ne pojavljajo. Ob prekrivnem samostalniku fer-
derbnost – Verderbung, Verderbnuß34 se v MTh 1603 kot koroški izraz
izolirano pojavlja besedotvorna različica ferderbunga.35
Posebej izstopa besedna družina gravžati – graussen (MTh 1603
(1977): 41),36 pridevnik gravžam – grausam in prislov gravžle – grawsam-
lich. Vsi trije členi, ki so navedeni v koroškem razdelku, razširjajo iz-
biro prekrivnih domačih poimenovanj (ob gravžati se v MTh 1603 npr.
pojavlja slovenska sopomenka gnusiti,37 nemški iztočnici Grauʃam v
29 Samostalnik spremlja ustreznica lachs: Salmo. […] Germ. Salm/ Lachs […] Carint. lachs
forel […] ʃom (MTh 1603: II,456).
30 Latinska iztočnica apium paluʃtre kaže na pomen ’močvirska rastlina’.
31 V slovarskem razdelku, ki ga uvaja iztočnica Figulus, se pojavlja tudi splošno
razširjena in hkrati v obeh slovarjih navedena slovenska sopomenka lončar.
32 V slovenskem razdelku se pojavlja prekrivna domača sopomenka posvetovati.
33 Bolj znane sopomenke so ʃhpotati, ʃherzati, ʃhimfati.
34 Slednji se za razliko od štirijezičnega slovarja v večjezičnem pojavlja z oznako
’koroško’.
35 Pri ferderbunga in futringa gre za besedotvorno podomačitev prevzetih nemških
samostalnikov tipa Verderbung → ferderbunga. O obrazilu -inga kot nadomestilu za
nemško -ung prim. Striedter-Temps 1963: 75–76.
36 Zgled je sestavljen iz iztočnice, navedene v enem izmed obrnjenih slovarjev, in iz
tujejezične ustreznice, izbrane s pojasnjevalnim namenom. Slednja je v prvotni
izdaji opravljala bodisi iztočnično ali ustreznično vlogo: npr. Abhorreo. […] Germ.
ein abʃcheuwen habʃ/ grauʃʃen/ ein eckel oder grauwen haben […] Sclav. Gnuʃʃiti. […]
Carinth. grauʃhati (MTh 1603: I,4).
37 Slednja se v štirijezičnem slovarju pojavlja za besednozvezno iztočnico Abʃchewe
haben. averʃari. gnußiti (MD 1592: Aa).
57
