Page 63 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 63
MAJDA MER[E
pojavlja v MD 1592, se v novi, večjezični slovarski različici pridružu-
je še dob.
5.2 Večjo glasoslovno variantnost, ki jo povzroča govorno poe-
nostavljanje, izkazujejo tudi številne glagolske sestavljenke iz MTh
1603: ob prekrivnem glagolu izvprašati, ki ga v MD 1592 neprekrivno
spremlja tudi drugotni nedovršnik izvprašovati, se v MTh 1603 eno-
stransko pojavljajo še izgovorno poenostavljene različice izprašati –
izprašovati ter sprašovati. Nadomestitev predpone iz- z obrušeno oz.
izgovorno poenostavljeno s- je opazna razlikovalna značilnost, saj jo
kažejo tudi neprekrivno rabljene različice sprazniti ob prekrivnem
izprazniti, stegniti ob iztegniti itd.
6 Megiser je v večjezičnem slovarju (1603) v primerjavi s štirijezič-
nim z dodanimi tujimi ekvivalenti neredko širil in razlagalno izbolj-
ševal pomenske opredelitve latinske iztočnice, posledično pa tudi
slovenskih ustreznic: arcatu je npr. po tej poti dodana pomenska di-
menzija ’živinozdravnik’, zajeta s tujejezičnima ustreznicama veteri-
narius in Viehartzt.
6.1 Besedno izbiro v štirijezičnem slovarju svojsko »barva« sledenje
nemškim zloženim in sestavljenim iztočnicam: npr. Badknecht nado-
mešča zveza padarski hlapez, Rennplatz zveza plac h dirjanju, Spindelkorb
enobesedna in besednozvezna ustreznice vretenska korba, oli zaina (MD
1592: O7a) itd. Samostalnik cajna in prilastki iz naštetih zvez v večje-
zičnem slovarju niso izpričani.
7 Na posamezni Megiserjev slovar vezana izbira vključenega be-
sedja kaže tudi prepoznavno vsebinsko oz. tematsko osmišljenost.
7.1 V obeh slovarjih je prisotnih več neprekrivnih poimenovanj
(obkrožujoče) predmetnosti in vsakdanje pojavnosti, med katere se
npr. v štirijezičnem slovarju uvrščajo brašno, čavelj, deblo, dežovnica, pa
tudi delovnik itd., v MTh 1603 pa npr. storž, testo, vejkušnica itd., nekaj
poimenovanj za kamne in kamnine (v MD 1592 npr. demant, v MTh
1603 pa ahat, amatist, jacint), enobesednih in besednozveznih rastlin-
skih imen, med katerimi so divje in kulturne rastline, zdravilna zeli-
šča, zelenjava, žita, drevesa, pa tudi raznovrstni sadovi: v MD 1592
61
pojavlja v MD 1592, se v novi, večjezični slovarski različici pridružu-
je še dob.
5.2 Večjo glasoslovno variantnost, ki jo povzroča govorno poe-
nostavljanje, izkazujejo tudi številne glagolske sestavljenke iz MTh
1603: ob prekrivnem glagolu izvprašati, ki ga v MD 1592 neprekrivno
spremlja tudi drugotni nedovršnik izvprašovati, se v MTh 1603 eno-
stransko pojavljajo še izgovorno poenostavljene različice izprašati –
izprašovati ter sprašovati. Nadomestitev predpone iz- z obrušeno oz.
izgovorno poenostavljeno s- je opazna razlikovalna značilnost, saj jo
kažejo tudi neprekrivno rabljene različice sprazniti ob prekrivnem
izprazniti, stegniti ob iztegniti itd.
6 Megiser je v večjezičnem slovarju (1603) v primerjavi s štirijezič-
nim z dodanimi tujimi ekvivalenti neredko širil in razlagalno izbolj-
ševal pomenske opredelitve latinske iztočnice, posledično pa tudi
slovenskih ustreznic: arcatu je npr. po tej poti dodana pomenska di-
menzija ’živinozdravnik’, zajeta s tujejezičnima ustreznicama veteri-
narius in Viehartzt.
6.1 Besedno izbiro v štirijezičnem slovarju svojsko »barva« sledenje
nemškim zloženim in sestavljenim iztočnicam: npr. Badknecht nado-
mešča zveza padarski hlapez, Rennplatz zveza plac h dirjanju, Spindelkorb
enobesedna in besednozvezna ustreznice vretenska korba, oli zaina (MD
1592: O7a) itd. Samostalnik cajna in prilastki iz naštetih zvez v večje-
zičnem slovarju niso izpričani.
7 Na posamezni Megiserjev slovar vezana izbira vključenega be-
sedja kaže tudi prepoznavno vsebinsko oz. tematsko osmišljenost.
7.1 V obeh slovarjih je prisotnih več neprekrivnih poimenovanj
(obkrožujoče) predmetnosti in vsakdanje pojavnosti, med katere se
npr. v štirijezičnem slovarju uvrščajo brašno, čavelj, deblo, dežovnica, pa
tudi delovnik itd., v MTh 1603 pa npr. storž, testo, vejkušnica itd., nekaj
poimenovanj za kamne in kamnine (v MD 1592 npr. demant, v MTh
1603 pa ahat, amatist, jacint), enobesednih in besednozveznih rastlin-
skih imen, med katerimi so divje in kulturne rastline, zdravilna zeli-
šča, zelenjava, žita, drevesa, pa tudi raznovrstni sadovi: v MD 1592
61
