Page 64 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 64
RAZPRAVE, [TUDIJE
npr. datelj, pomoranča, v MTh 1603 pa npr. angelika, ardičoka, česen, či-
čerka, endivija, ingver, trpotec, pa tudi dob – Eychbaum, dren, javora itd.
Razlikovalno so vključena tudi nekatera poimenovanja plodov (v
MTh 1603 npr. brinja – Krametbeer/Wachholderbeer (MTh 1603: I,758)
ob prekrivnem samostalniku brinje, ki v MTh 1603 označuje grm oz.
grmovje, 45 v MD 1592 pa poleg grmovja tudi jagode.46 Poleg že znanih
poimenovanj se pojavljajo besedotvorne različice tipa graharica (MTh
1603) ob že znani grašici. Slovarja neprekrivno navajata tudi nekaj
poimenovanj živali: v MD 1592 npr. drozg, govedo, rogač itd., v MTh
1603 pa cajzlica, grabec, na Koroškem znani moldvurm, prešič itd.).
Enostransko so zastopana tudi poimenovanja poklicev, vršilcev dejanj
in nosilcev stanj oz. lastnosti, tako nemškega kot slovanskega izvora:
v MD 1592 npr. črednik, sedlar, sekretar, zajlar – Seiler, dečla – Jungfraw,
pa tudi puhdrukar – Buchtrucker, puhpintar – Buchbinder, drugače pa
puhfirar, ki je naveden v obeh slovarjih. Iz prekrivnega samostalnika
glaž sta izpeljana prav tako prekrivni pridevnik glažov ter samostalnik
glažar, ki pa se v večjezičnem slovarju ne pojavlja. V MTh 1603 pa se
neprekrivno pojavljajo npr. goljufar, konjar, maščovar, ki nadomešča
širše znano poimenovanje maščavec, posedar – ein Beʃitzer itd. Latinska
iztočnica Abʃtemius je Megiserja spodbudila, da je v večjezični slovar
vključil samostalnik vodopiuz, ki ga pomensko pojasnjuje tudi v nem-
škem razdelku navedeni opis: Ger. der kein Wein trincket/ der ʃich von
Wein enthaltet (MTh 1603: I,16). Med razlikovalne poteze se nedvomno
uvršča tudi povečano število samostalnikov z besedotvorno sestavino
raven- kot ustreznico za nemški mit ali latinski con v MTh 1603 (npr.
ravencehar, ki se uvršča med koroško izrazje, ravenhlapec,47 ravenšular),
medtem ko se v MD 1592 pojavlja le prekrivna ravenžena.
V obeh slovarjih se neprekrivno pojavljajo tudi poimenovanja
bolezni. V MD 1592 se npr. neprekrivno pojavljajo garje; v večjezični
slovar je vključena tudi glasovna različica podigram, ki se pojavlja ob
podigran, navedeni že v štirijezičnem slovarju.48 Prav tako neprekrivno
45 Iuniperus […] German. Kranawetʃtaub/Kranatbaum/Wachholderbaum/Weckholder/
Weckholderbaum […] Sclav. brijnie (MTh 1603: I,758–759).
46 Kranawetbeer. grana juniperi. brinje (MD 1592: H5a).
47 Npr. Conʃervus. […] Ger. ein Mitknecht […] Sclav. ravenhlapez (MTh 1603: I,331).
48 Podagram. podagra. podigran (MD 1592: L5).
62
npr. datelj, pomoranča, v MTh 1603 pa npr. angelika, ardičoka, česen, či-
čerka, endivija, ingver, trpotec, pa tudi dob – Eychbaum, dren, javora itd.
Razlikovalno so vključena tudi nekatera poimenovanja plodov (v
MTh 1603 npr. brinja – Krametbeer/Wachholderbeer (MTh 1603: I,758)
ob prekrivnem samostalniku brinje, ki v MTh 1603 označuje grm oz.
grmovje, 45 v MD 1592 pa poleg grmovja tudi jagode.46 Poleg že znanih
poimenovanj se pojavljajo besedotvorne različice tipa graharica (MTh
1603) ob že znani grašici. Slovarja neprekrivno navajata tudi nekaj
poimenovanj živali: v MD 1592 npr. drozg, govedo, rogač itd., v MTh
1603 pa cajzlica, grabec, na Koroškem znani moldvurm, prešič itd.).
Enostransko so zastopana tudi poimenovanja poklicev, vršilcev dejanj
in nosilcev stanj oz. lastnosti, tako nemškega kot slovanskega izvora:
v MD 1592 npr. črednik, sedlar, sekretar, zajlar – Seiler, dečla – Jungfraw,
pa tudi puhdrukar – Buchtrucker, puhpintar – Buchbinder, drugače pa
puhfirar, ki je naveden v obeh slovarjih. Iz prekrivnega samostalnika
glaž sta izpeljana prav tako prekrivni pridevnik glažov ter samostalnik
glažar, ki pa se v večjezičnem slovarju ne pojavlja. V MTh 1603 pa se
neprekrivno pojavljajo npr. goljufar, konjar, maščovar, ki nadomešča
širše znano poimenovanje maščavec, posedar – ein Beʃitzer itd. Latinska
iztočnica Abʃtemius je Megiserja spodbudila, da je v večjezični slovar
vključil samostalnik vodopiuz, ki ga pomensko pojasnjuje tudi v nem-
škem razdelku navedeni opis: Ger. der kein Wein trincket/ der ʃich von
Wein enthaltet (MTh 1603: I,16). Med razlikovalne poteze se nedvomno
uvršča tudi povečano število samostalnikov z besedotvorno sestavino
raven- kot ustreznico za nemški mit ali latinski con v MTh 1603 (npr.
ravencehar, ki se uvršča med koroško izrazje, ravenhlapec,47 ravenšular),
medtem ko se v MD 1592 pojavlja le prekrivna ravenžena.
V obeh slovarjih se neprekrivno pojavljajo tudi poimenovanja
bolezni. V MD 1592 se npr. neprekrivno pojavljajo garje; v večjezični
slovar je vključena tudi glasovna različica podigram, ki se pojavlja ob
podigran, navedeni že v štirijezičnem slovarju.48 Prav tako neprekrivno
45 Iuniperus […] German. Kranawetʃtaub/Kranatbaum/Wachholderbaum/Weckholder/
Weckholderbaum […] Sclav. brijnie (MTh 1603: I,758–759).
46 Kranawetbeer. grana juniperi. brinje (MD 1592: H5a).
47 Npr. Conʃervus. […] Ger. ein Mitknecht […] Sclav. ravenhlapez (MTh 1603: I,331).
48 Podagram. podagra. podigran (MD 1592: L5).
62
