Page 65 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 65
MAJDA MER[E
se npr. v večjezičnem slovarju pod latinsko iztočnico Variolae pojavlja
tudi slovensko ustreznično poimenovanje kozice.
Med enostransko izpričanimi (MTh 1603) so tudi poimenovanja
denarnih oz. utežnih enot, npr. polfunt – Halb Pfundt, škufica (v Ple-
teršnikovem slovarju je pojasnjena kot ’eine kleine Münze’; PS II
(1895): 632).
7.2 V oba slovarja je neprekrivno vključenih tudi več glagolov, ki
poimenujejo osnovna, vsakdanja dejanja (npr. cediti, črniti, dremati,
hramati ter pogovorno uveljavljeni glagol curati v MD 1592, v MTh
1603 pa npr. brcati, krokati), pa tudi več pridevnikov, ki označujejo
poznane pripadnosti, stanja in lastnosti (v MD 1592 npr. posveten,
prhek, senčen, ki ga sicer navaja tudi Bohoričeva slovnica, v MTh 1603
pa npr. gizdav, polžov itd.).
7.3 Primerjana slovarja izkazujeta tudi različno zajetost zemljepi-
snih imen. Štirijezičnost je v prvi vrsti osmišljena z vključitvijo jezikov,
ki so bili na slovenskem ozemlju v medsebojnem stiku, kar hkrati
pomeni tudi geografsko vezanost rabe. Slednja je nedvomno vplivala
tudi na vključevanje ustreznih zemljepisnih in stanovniških imen. V
MD 1592 se pojavljajo poimenovanja kot Auʃtria – za nemško iztoč-
nico Oʃterreich, Benetek – Venedig, pa tudi Grk, Rimljan49 itd. Nemške
zloženke, ki nastopajo kot iztočnice, so npr. v MD 1592 povzročile
enostransko prisotnost zvez kot angelska deshela za Engelland, Grska
dežela za Griechenland50 ter zveze Benečku morje za Venediger meer. V
večjezičnem slovarju se enostransko pojavljata le dve zemljepisni
imeni: Azija in Jeruzalem.
7.4 Kot vsebinska novost se v primerjavi s prvim slovarjem v dru-
gem pojavljajo poimenovanja črk kot az, boga, dobro itd., ki se ujema-
jo z imeni črk, navedenimi v Bohoričevi slovnici.
8 Večji obseg večjezičnega slovarja se odraža tudi v povečanem
številu ustreznic oz. v daljših ustrezničnih nizih, med drugim npr.
tudi v povečanem številu pridevniških zvez: v MD 1592 se npr. divji
pojavlja v povezavi s samostalniki golob, kozel, osel, v MTh 1603 pa še
49 V obeh slovarjih se pojavlja tudi poimenovanje Nemec, vendar sta v večjezičnem
slovarju izpričani dve izgovorni različici: nemiz in nemaz.
50 V obeh slovarjih je izpričana le zveza Nemshka deshela za Deutʃchland.
63
se npr. v večjezičnem slovarju pod latinsko iztočnico Variolae pojavlja
tudi slovensko ustreznično poimenovanje kozice.
Med enostransko izpričanimi (MTh 1603) so tudi poimenovanja
denarnih oz. utežnih enot, npr. polfunt – Halb Pfundt, škufica (v Ple-
teršnikovem slovarju je pojasnjena kot ’eine kleine Münze’; PS II
(1895): 632).
7.2 V oba slovarja je neprekrivno vključenih tudi več glagolov, ki
poimenujejo osnovna, vsakdanja dejanja (npr. cediti, črniti, dremati,
hramati ter pogovorno uveljavljeni glagol curati v MD 1592, v MTh
1603 pa npr. brcati, krokati), pa tudi več pridevnikov, ki označujejo
poznane pripadnosti, stanja in lastnosti (v MD 1592 npr. posveten,
prhek, senčen, ki ga sicer navaja tudi Bohoričeva slovnica, v MTh 1603
pa npr. gizdav, polžov itd.).
7.3 Primerjana slovarja izkazujeta tudi različno zajetost zemljepi-
snih imen. Štirijezičnost je v prvi vrsti osmišljena z vključitvijo jezikov,
ki so bili na slovenskem ozemlju v medsebojnem stiku, kar hkrati
pomeni tudi geografsko vezanost rabe. Slednja je nedvomno vplivala
tudi na vključevanje ustreznih zemljepisnih in stanovniških imen. V
MD 1592 se pojavljajo poimenovanja kot Auʃtria – za nemško iztoč-
nico Oʃterreich, Benetek – Venedig, pa tudi Grk, Rimljan49 itd. Nemške
zloženke, ki nastopajo kot iztočnice, so npr. v MD 1592 povzročile
enostransko prisotnost zvez kot angelska deshela za Engelland, Grska
dežela za Griechenland50 ter zveze Benečku morje za Venediger meer. V
večjezičnem slovarju se enostransko pojavljata le dve zemljepisni
imeni: Azija in Jeruzalem.
7.4 Kot vsebinska novost se v primerjavi s prvim slovarjem v dru-
gem pojavljajo poimenovanja črk kot az, boga, dobro itd., ki se ujema-
jo z imeni črk, navedenimi v Bohoričevi slovnici.
8 Večji obseg večjezičnega slovarja se odraža tudi v povečanem
številu ustreznic oz. v daljših ustrezničnih nizih, med drugim npr.
tudi v povečanem številu pridevniških zvez: v MD 1592 se npr. divji
pojavlja v povezavi s samostalniki golob, kozel, osel, v MTh 1603 pa še
49 V obeh slovarjih se pojavlja tudi poimenovanje Nemec, vendar sta v večjezičnem
slovarju izpričani dve izgovorni različici: nemiz in nemaz.
50 V obeh slovarjih je izpričana le zveza Nemshka deshela za Deutʃchland.
63
