Page 88 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 88
RAZPRAVE, [TUDIJE
omenjenih šolskih središčih, katoliki pa od leta 1741 v Köszegu, kjer
je Cerkev za revne otroke organizirala sirotišnico in jim omogočila
šolanje na tamkajšnji jezuitski gimnaziji.
Če so bile prej osnovne šole na nemadžarskih govornih področjih
relativno avtonomne pri izbiri učnega jezika in so se otroci nemadžar-
skih narodnosti učili tudi maternega jezika, pa prenovljeni učni načrt
za osnovne šole, potrjen leta 1877, v predmetniku ni več predvideval
materinščine, leta 1879 pa je začel veljati učni načrt za osnovne šole
z nemadžarskim učnim jezikom, ki je zahteval obvezno učenje ma-
džarskega jezika.14 Učni načrt je nastal na podlagi zakona XVIII-1879
o obveznem pouku madžarščine in obveznem znanju madžarščine za
vse učitelje (Kokolj, Horvat 1977: 172). Da bi učiteljem zagotovili
zahtevano stopnjo znanja madžarskega jezika in da bi ti na podlagi
uspešno opravljenega izpita ohranili (in dobili) delovno mesto, je
vlada organizirala dopolnilne tečaje madžarščine, ki pa so potekali
prepočasi in niso imeli želenega uspeha. Minister je sicer večkrat
zahteval strogo spoštovanje zakona in v okviru tega tudi izvajanje
sankcij za učitelje, ki niso dokazali znanja madžarščine (takojšnje
prenehanje delovnega razmerja), poročila ministrstvu pa kljub vsem
naporom dokazujejo, da usposabljanje učiteljev marsikje ni doseglo
zastavljenega cilja.
Leta 1879 je vlada ustanovila Državno učiteljišče v Čakovcu, ki je
v madžarskem duhu izobraževalo bodoče slovenske in hrvaške učite-
lje, leta 1891 je vlada sprejela zakon o otroških vrtcih, ki je določal,
da morajo vzgojiteljice v vrtcih, ki so jih obiskovali Nemadžari, delo
povezovati z madžarskim jezikom, leta 1898 pa zakon o obveznem
ustanavljanju državnih šol v vseh krajih, kjer so Madžari v manjšini.
14 Prvi učni načrt za osnovne šole, ki ga je 1869. leta pripravil takratni ogrski minister
za vere in uk József Eötvös, je vseboval tudi predmet Materinščina in v okviru tega
govorne vaje in stvarni pouk, pisanje in branje ter slovnico (Kokolj, Horvat 1977:
167). Učbenike v slovenščini (abecednik, čitanke in didaktična navodila za učitelje)
je na zahtevo ministra prevedel in priredil protestantski duhovnik na Hodošu
Janoš Kardoš, tiskanje učbenikov za katoliške osnovne šole pa je prevzela Družba
sv. Štefana v Pešti, prevedla in priredila pa sta jih Janoš Murkovič (abecednik) in
Jožef Bagary (berila). Kardoš je svoje učbenike izdal v madžarskem črkopisu in ob
izidu katoliških v gajici odločno odklonil vsako naslonitev na osrednjeslovenski
prostor.
86
omenjenih šolskih središčih, katoliki pa od leta 1741 v Köszegu, kjer
je Cerkev za revne otroke organizirala sirotišnico in jim omogočila
šolanje na tamkajšnji jezuitski gimnaziji.
Če so bile prej osnovne šole na nemadžarskih govornih področjih
relativno avtonomne pri izbiri učnega jezika in so se otroci nemadžar-
skih narodnosti učili tudi maternega jezika, pa prenovljeni učni načrt
za osnovne šole, potrjen leta 1877, v predmetniku ni več predvideval
materinščine, leta 1879 pa je začel veljati učni načrt za osnovne šole
z nemadžarskim učnim jezikom, ki je zahteval obvezno učenje ma-
džarskega jezika.14 Učni načrt je nastal na podlagi zakona XVIII-1879
o obveznem pouku madžarščine in obveznem znanju madžarščine za
vse učitelje (Kokolj, Horvat 1977: 172). Da bi učiteljem zagotovili
zahtevano stopnjo znanja madžarskega jezika in da bi ti na podlagi
uspešno opravljenega izpita ohranili (in dobili) delovno mesto, je
vlada organizirala dopolnilne tečaje madžarščine, ki pa so potekali
prepočasi in niso imeli želenega uspeha. Minister je sicer večkrat
zahteval strogo spoštovanje zakona in v okviru tega tudi izvajanje
sankcij za učitelje, ki niso dokazali znanja madžarščine (takojšnje
prenehanje delovnega razmerja), poročila ministrstvu pa kljub vsem
naporom dokazujejo, da usposabljanje učiteljev marsikje ni doseglo
zastavljenega cilja.
Leta 1879 je vlada ustanovila Državno učiteljišče v Čakovcu, ki je
v madžarskem duhu izobraževalo bodoče slovenske in hrvaške učite-
lje, leta 1891 je vlada sprejela zakon o otroških vrtcih, ki je določal,
da morajo vzgojiteljice v vrtcih, ki so jih obiskovali Nemadžari, delo
povezovati z madžarskim jezikom, leta 1898 pa zakon o obveznem
ustanavljanju državnih šol v vseh krajih, kjer so Madžari v manjšini.
14 Prvi učni načrt za osnovne šole, ki ga je 1869. leta pripravil takratni ogrski minister
za vere in uk József Eötvös, je vseboval tudi predmet Materinščina in v okviru tega
govorne vaje in stvarni pouk, pisanje in branje ter slovnico (Kokolj, Horvat 1977:
167). Učbenike v slovenščini (abecednik, čitanke in didaktična navodila za učitelje)
je na zahtevo ministra prevedel in priredil protestantski duhovnik na Hodošu
Janoš Kardoš, tiskanje učbenikov za katoliške osnovne šole pa je prevzela Družba
sv. Štefana v Pešti, prevedla in priredila pa sta jih Janoš Murkovič (abecednik) in
Jožef Bagary (berila). Kardoš je svoje učbenike izdal v madžarskem črkopisu in ob
izidu katoliških v gajici odločno odklonil vsako naslonitev na osrednjeslovenski
prostor.
86
