Page 89 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 89
DARJA MARKOJA
Slednji je omogočal aktivno madžarizacijo nemadžarskega prebival-
stva, saj je zakon za državne šole predpisoval samo madžarski učni
jezik. V krajih, kjer so živeli samo Nemadžari, ki so obiskovali verske
narodne šole, je vlada omejila vpliv Cerkve na šolsko politiko z odre-
kanjem podpor verskim šolam, ki jih je kasneje zaradi pomanjkanja
sredstev podržavila, s tem pa je postal učni jezik avtomatično madžar-
ski. Gyula Wlassics, minister za vero in uk od 1895 do 1903, je leta
1902 v ogrskem parlamentu dejal: »Jaz služim pomadžarjevanju na
svojem področju in služim svoji domovini, toda obenem tudi koristim
nemadžarskih prebivalcev, kajti menim, da naša dežela lahko uspeva
in bo srečna le tedaj, če v njej zavlada madžarsko pleme in v njej za-
jamčimo premoč njegove kulture« (nav. po Kokolj, Horvat 1977: 261).
Leta 1898 je vlada sprejela zakon o poimenovanju občin in drugih
krajev, s katerim so pomadžarili vsa nemadžarska poimenovanja ze-
mljepisnih imen. 5. člen tega zakona je prepovedoval vsakršno rabo
starih imen; predlog v skupščini, da bi v učbenikih poleg madžarske-
ga imena v oklepaju navedli še staro, ni bil sprejet (Kokolj, Horvat
1977: 236).
Leta 1906 je novi minister za vero in uk ter vodja konservativne
nacionalne stranke grof Albert Apponyi15 želel zaščititi državne inte-
rese na področju šolstva; že naslednje leto so učenci nemadžarskih
narodnosti v osnovnih šolah poslušali zgodovino, zemljepis, račun-
stvo in državoznanstvo samo v madžarščini.
Velike raznarodovalne ambicije so na Ogrskem imela tudi t. i. iz-
obraževalna društva, ki so jih v nemadžarskih pokrajinah začeli us-
tanavljati po letu 1880. V Prekmurju je imelo društvo sedež v Murski
Soboti in se je imenovalo Madžarsko izobraževalno društvo za Vendsko
krajino (Venvidéki Magyar Közmüvelödési Egyesület – VMKE). Delo-
valo je od leta 1897 do konca 1. svet. vojne, v poročilu občnega zbora
društva iz leta 1915 pa kot področja delovanja in naloge društva na-
vajajo širjenje madžarskega jezika, negovanje madžarskega duha,
ustanavljanje šol, vrtcev, mladinskih pevskih zborov in ljudskih knjiž
15 »/K/ot vnet nacionalist je užival sloves uglednega parlamentarca, imenovan tudi
’nagy Apponyi’ (veliki Apponyi). […] Vodil je madžarsko delegacijo na mirovni
konferenci v Parizu in med drugim zahteval tudi za Prekmurje, da bi še nadalje
ostalo sestavni del Ogrske« (Kokolj, Horvat 1977: 266).
87
Slednji je omogočal aktivno madžarizacijo nemadžarskega prebival-
stva, saj je zakon za državne šole predpisoval samo madžarski učni
jezik. V krajih, kjer so živeli samo Nemadžari, ki so obiskovali verske
narodne šole, je vlada omejila vpliv Cerkve na šolsko politiko z odre-
kanjem podpor verskim šolam, ki jih je kasneje zaradi pomanjkanja
sredstev podržavila, s tem pa je postal učni jezik avtomatično madžar-
ski. Gyula Wlassics, minister za vero in uk od 1895 do 1903, je leta
1902 v ogrskem parlamentu dejal: »Jaz služim pomadžarjevanju na
svojem področju in služim svoji domovini, toda obenem tudi koristim
nemadžarskih prebivalcev, kajti menim, da naša dežela lahko uspeva
in bo srečna le tedaj, če v njej zavlada madžarsko pleme in v njej za-
jamčimo premoč njegove kulture« (nav. po Kokolj, Horvat 1977: 261).
Leta 1898 je vlada sprejela zakon o poimenovanju občin in drugih
krajev, s katerim so pomadžarili vsa nemadžarska poimenovanja ze-
mljepisnih imen. 5. člen tega zakona je prepovedoval vsakršno rabo
starih imen; predlog v skupščini, da bi v učbenikih poleg madžarske-
ga imena v oklepaju navedli še staro, ni bil sprejet (Kokolj, Horvat
1977: 236).
Leta 1906 je novi minister za vero in uk ter vodja konservativne
nacionalne stranke grof Albert Apponyi15 želel zaščititi državne inte-
rese na področju šolstva; že naslednje leto so učenci nemadžarskih
narodnosti v osnovnih šolah poslušali zgodovino, zemljepis, račun-
stvo in državoznanstvo samo v madžarščini.
Velike raznarodovalne ambicije so na Ogrskem imela tudi t. i. iz-
obraževalna društva, ki so jih v nemadžarskih pokrajinah začeli us-
tanavljati po letu 1880. V Prekmurju je imelo društvo sedež v Murski
Soboti in se je imenovalo Madžarsko izobraževalno društvo za Vendsko
krajino (Venvidéki Magyar Közmüvelödési Egyesület – VMKE). Delo-
valo je od leta 1897 do konca 1. svet. vojne, v poročilu občnega zbora
društva iz leta 1915 pa kot področja delovanja in naloge društva na-
vajajo širjenje madžarskega jezika, negovanje madžarskega duha,
ustanavljanje šol, vrtcev, mladinskih pevskih zborov in ljudskih knjiž
15 »/K/ot vnet nacionalist je užival sloves uglednega parlamentarca, imenovan tudi
’nagy Apponyi’ (veliki Apponyi). […] Vodil je madžarsko delegacijo na mirovni
konferenci v Parizu in med drugim zahteval tudi za Prekmurje, da bi še nadalje
ostalo sestavni del Ogrske« (Kokolj, Horvat 1977: 266).
87
