Page 90 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 90
RAZPRAVE, [TUDIJE
nic, pomoč pri pošiljanju vendskih otrok v madžarske vasi, širjenje
madžarskih molitvenikov, pesmaric in drugih knjig ter spodbujanje
madžarizacije imen (Kokolj, Horvat 1977: 232). Hkrati je društvo
prevzelo izdajanje časopisa Muraszombat és Vidéke (Murska Sobota in
njena okolica)16, »z namenom, da obvaruje madžarske koristi tu, kjer
je narodnostno ozemlje obdano s štajerskimi Slovani, ki so sicer tes no
povezani s to krajino v obrti in trgovini. Potrebna je budnost družbe,
ker se tukaj od časa do časa pojavljajo slovanski apostoli, oznanjajo
potrebo po enotnosti Slovanov, širijo poceni knjižne izdaje, koledar-
je in drugi tisk, ki ga tam podpirajo verska društva. Vse to je v nasprot-
ju z madžarskimi domoljubnimi koristmi in jih zavira« (nav. po Ko-
kolj, Horvat 1977: 232–233).
Slovanski apostoli, ki jih omenja tednik, so bili nedvomno sloven-
ski duhovniki, ki so po smrti dr. Franca Ivanocyja17 nadaljevali njego-
vo delo in javno nastopali proti madžarski jezikovni in narodnosti
politiki. Ivanocy je leta 1897 pripravil prevod Male biblije in dosegel,
da jo je škofija priznala kot obvezni učbenik v slovenskih katoliških
šolah v Prekmurju in Porabju, proti čemur so javno protestirali pred-
vsem učitelji na državnih šolah, kasneje pa tudi posvetna oblast, ki
ga je zaradi širjenja Mohorjevih knjig in poučevanja v maternem je-
ziku obtožila veleizdaje. V pismu kapiteljskemu namestniku je Iva-
nocy vse obtožbe zavrnil, od škofa pa prejel predlog, da se ustanovi
vendska knjižna družba, ki bo izdajala knjige v vendskem jeziku.
Škofov načrt, da na tak način prepreči širjenje slovenskih Mohorjevih
knjig med prekmurskim in porabskim prebivalstvom, ni bil preveč
uspešen, saj je imela družba leta 1903 v Prekmurju še vedno 311 na-
ročnikov (Kokolj, Horvat 1977: 250), poleg tega pa je s svojim pred
logom nevede omogočil razvoj publicistike v PKJ. Jeseni leta 1903
je začel izhajati Nájszvetejsega Szrca Jezusovoga Veliki Kalendar Za Lüd
16 Tednik, »ovaduško in napadalno glasilo uradnega potujčevanja« (Novak 1976:
85), je izhajal od leta 1885, članki so bili pisani delno v madžarščini in delno v
prekmurščini, od 21. julija 1889 do 27. julija 1919 samo v madžarščini (Škafar
1978: 58). Kasneje je tednik spet zaživel med drugo svet. vojno (Kuzmič 1999: 56).
17 Dr. Franc Ivanocy (1857–1913) – od 1885 profesor dogmatike na sombotejskem
semenišču, od 1889 župnik na Tišini, od 1893 dekan soboške dekanije in šolski
nadzornik verskih šol, začetnik katoliškega tiska v Prekmurju, prevajalec in javni
borec za narodnostne pravice Slovencev na Ogrskem (Novak 1976: 87–88).
88
nic, pomoč pri pošiljanju vendskih otrok v madžarske vasi, širjenje
madžarskih molitvenikov, pesmaric in drugih knjig ter spodbujanje
madžarizacije imen (Kokolj, Horvat 1977: 232). Hkrati je društvo
prevzelo izdajanje časopisa Muraszombat és Vidéke (Murska Sobota in
njena okolica)16, »z namenom, da obvaruje madžarske koristi tu, kjer
je narodnostno ozemlje obdano s štajerskimi Slovani, ki so sicer tes no
povezani s to krajino v obrti in trgovini. Potrebna je budnost družbe,
ker se tukaj od časa do časa pojavljajo slovanski apostoli, oznanjajo
potrebo po enotnosti Slovanov, širijo poceni knjižne izdaje, koledar-
je in drugi tisk, ki ga tam podpirajo verska društva. Vse to je v nasprot-
ju z madžarskimi domoljubnimi koristmi in jih zavira« (nav. po Ko-
kolj, Horvat 1977: 232–233).
Slovanski apostoli, ki jih omenja tednik, so bili nedvomno sloven-
ski duhovniki, ki so po smrti dr. Franca Ivanocyja17 nadaljevali njego-
vo delo in javno nastopali proti madžarski jezikovni in narodnosti
politiki. Ivanocy je leta 1897 pripravil prevod Male biblije in dosegel,
da jo je škofija priznala kot obvezni učbenik v slovenskih katoliških
šolah v Prekmurju in Porabju, proti čemur so javno protestirali pred-
vsem učitelji na državnih šolah, kasneje pa tudi posvetna oblast, ki
ga je zaradi širjenja Mohorjevih knjig in poučevanja v maternem je-
ziku obtožila veleizdaje. V pismu kapiteljskemu namestniku je Iva-
nocy vse obtožbe zavrnil, od škofa pa prejel predlog, da se ustanovi
vendska knjižna družba, ki bo izdajala knjige v vendskem jeziku.
Škofov načrt, da na tak način prepreči širjenje slovenskih Mohorjevih
knjig med prekmurskim in porabskim prebivalstvom, ni bil preveč
uspešen, saj je imela družba leta 1903 v Prekmurju še vedno 311 na-
ročnikov (Kokolj, Horvat 1977: 250), poleg tega pa je s svojim pred
logom nevede omogočil razvoj publicistike v PKJ. Jeseni leta 1903
je začel izhajati Nájszvetejsega Szrca Jezusovoga Veliki Kalendar Za Lüd
16 Tednik, »ovaduško in napadalno glasilo uradnega potujčevanja« (Novak 1976:
85), je izhajal od leta 1885, članki so bili pisani delno v madžarščini in delno v
prekmurščini, od 21. julija 1889 do 27. julija 1919 samo v madžarščini (Škafar
1978: 58). Kasneje je tednik spet zaživel med drugo svet. vojno (Kuzmič 1999: 56).
17 Dr. Franc Ivanocy (1857–1913) – od 1885 profesor dogmatike na sombotejskem
semenišču, od 1889 župnik na Tišini, od 1893 dekan soboške dekanije in šolski
nadzornik verskih šol, začetnik katoliškega tiska v Prekmurju, prevajalec in javni
borec za narodnostne pravice Slovencev na Ogrskem (Novak 1976: 87–88).
88
