Page 93 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 93
DARJA MARKOJA
Po koncu 1. svet. vojne, ko se je prvič pojavila možnost politične
edinosti z ostalimi Slovenci, so Novine intenzivno navduševale Prek-
murce in Porabce za priključitev k Jugoslaviji, medtem ko je ogrska
oblast obljubljala Prekmurcem in Porabcem avtonomijo v okviru
Madžarske. Ker so bili sklepi mirovne konference glede politične
pripadnosti Prekmurja do avgusta 1919 nepredvidljivi, je Klekl st. v
ponujeni avtonomiji videl priložnost, da si Prekmurci in Porabci pod
zaščito mednarodne politike zagotovijo priznanje narodnostnih pra-
vic, zato je s skupino katoliških duhovnikov pripravil načrt in ga 9.
februarja 1919 objavil v Novinah. Načrt je bil idealističen, saj je zahte-
val popolno jezikovno in upravno avtonomijo Slovenske krajine,22
kamor naj bi brez izjeme spadale vse vasi, kjer Slovenci predstavljajo
bodisi večino bodisi manjšino.
Klekl je kot uradni in učni jezik načrtoval samo slovenščino z
gajičnim pravopisom ter uradno poimenovanje naroda Slovenci (in
ne Vendi), Neslovencem pa naj bi Slovenska krajina zagotovila rabo
maternega jezika tudi v šolah ter v krajih, kjer živijo Neslovenci v
večini, rabo dvojezičnih napisov. Država naj bi Slovenski krajini za-
gotovila ustanovitev slovenske gimnazije, slovenskega učiteljišča,
slovenske gospodarske šole in slovenskega dekliškega liceja. Dodatne
zahteve so se nanašale na Meščanski šoli v Murski Soboti in Mo-
noštru, ki naj bi jih preoblikovali v slovenski, na lendavski pa naj bi
poleg madžarskih oddelkov odobrili tudi paralelne slovenske. Ob tem
je Kleklov načrt predvideval tudi priznanje slovenščine kot poveljeval-
nega jezika v enem vojaškem polku in zagotavljanje izdajanja knjig v
slovenskem jeziku.
Kleklov program obsega še zahteve s področja gospodarstva in
zunanje politike (odprtost meja) ter prošnjo ostalim katoliškim in
protestantskim duhovnikom, naj z izjavo podprejo predstavljene
zahteve. Načrt je bil seveda za ogrsko vlado nesprejemljiv, zato je or-
ganizirala pogajanja, v katerih naj bi obe strani dosegli soglasje o
stopnji avtonomnosti, kar jima do zasedbe Prekmurja 1. avgusta 1919
ni uspelo.
22 Predvideno uradno poimenovanje območja, ki so ga naseljevali Slovenci na
Ogrskem, tj. Prekmurja in Porabja.
91
Po koncu 1. svet. vojne, ko se je prvič pojavila možnost politične
edinosti z ostalimi Slovenci, so Novine intenzivno navduševale Prek-
murce in Porabce za priključitev k Jugoslaviji, medtem ko je ogrska
oblast obljubljala Prekmurcem in Porabcem avtonomijo v okviru
Madžarske. Ker so bili sklepi mirovne konference glede politične
pripadnosti Prekmurja do avgusta 1919 nepredvidljivi, je Klekl st. v
ponujeni avtonomiji videl priložnost, da si Prekmurci in Porabci pod
zaščito mednarodne politike zagotovijo priznanje narodnostnih pra-
vic, zato je s skupino katoliških duhovnikov pripravil načrt in ga 9.
februarja 1919 objavil v Novinah. Načrt je bil idealističen, saj je zahte-
val popolno jezikovno in upravno avtonomijo Slovenske krajine,22
kamor naj bi brez izjeme spadale vse vasi, kjer Slovenci predstavljajo
bodisi večino bodisi manjšino.
Klekl je kot uradni in učni jezik načrtoval samo slovenščino z
gajičnim pravopisom ter uradno poimenovanje naroda Slovenci (in
ne Vendi), Neslovencem pa naj bi Slovenska krajina zagotovila rabo
maternega jezika tudi v šolah ter v krajih, kjer živijo Neslovenci v
večini, rabo dvojezičnih napisov. Država naj bi Slovenski krajini za-
gotovila ustanovitev slovenske gimnazije, slovenskega učiteljišča,
slovenske gospodarske šole in slovenskega dekliškega liceja. Dodatne
zahteve so se nanašale na Meščanski šoli v Murski Soboti in Mo-
noštru, ki naj bi jih preoblikovali v slovenski, na lendavski pa naj bi
poleg madžarskih oddelkov odobrili tudi paralelne slovenske. Ob tem
je Kleklov načrt predvideval tudi priznanje slovenščine kot poveljeval-
nega jezika v enem vojaškem polku in zagotavljanje izdajanja knjig v
slovenskem jeziku.
Kleklov program obsega še zahteve s področja gospodarstva in
zunanje politike (odprtost meja) ter prošnjo ostalim katoliškim in
protestantskim duhovnikom, naj z izjavo podprejo predstavljene
zahteve. Načrt je bil seveda za ogrsko vlado nesprejemljiv, zato je or-
ganizirala pogajanja, v katerih naj bi obe strani dosegli soglasje o
stopnji avtonomnosti, kar jima do zasedbe Prekmurja 1. avgusta 1919
ni uspelo.
22 Predvideno uradno poimenovanje območja, ki so ga naseljevali Slovenci na
Ogrskem, tj. Prekmurja in Porabja.
91
