Page 116 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 116
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
družina ž, F8, contubernis, ene druṡhine tovariṡh; familia, druṡhi-
na, rúd, ṡhlahta; familiaris, -re, kar k’druṡhini ſliſhi; oxycratum, enu
ṡhleht pytje ṡa druṡhino, patoki; paedagogium, -gÿ, ena ſhula, enu meiſtu
v’hiſhi, kir otrozi, inu druṡhina prebiva; posca, -ae vel Lora, enu ṡhleht
pytje ṡa druṡ hino, patoki; vinum praeliganeum, vinu s’narpoprei braniga
groṡdja ṡa druṡhino; vinum secundarium, ṡa druṡhino vinu (Vorenc)
Navedenih osem primerov pojasnjevanja latinske iztočnice s
slovenskim izrazom drushina je mogoče združiti v štiri večje po
menske skupine, in sicer na prvem mestu nanašajoč se na združbo
ljudi z istim namenom (contubernis), na drugem in tretjem mestu
nanašajoč se na družino, krvno sorodstvo, v ožjem in širšem smi
slu (familia; familiaris), na četrtem mestu pa nanašajoč se na doma
če posle (paedagogium; vinum praeliganeum etc.).
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovar
ju ni zavedena.
4.1.4 Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar
(Pleteršnik)
Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar geselsko iztočnico druži-
na označuje z naglasom, geselsko iztočnico od kvalifikatorja za
samostalnik ženskega spola (f) ločuje z vejico, s številko navaja tri
temeljne pomene, zapisane v nemščini (kar je pričakovano, saj gre
za slovensko-nemški slovar), ki jih medsebojno ločuje s podpičjem;
pomenska razlaga je od primerov ter navedbe virov ločena z vejico
ali s podpičjem.
družína, f. 1) die Hausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko
druž ino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft;
veliko družine imeti; z družino jesti, mit den Leuten essen; devetero
družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: druži
na so mu nezvesti, Met.-Mik. (Pleteršnik)
114
družina ž, F8, contubernis, ene druṡhine tovariṡh; familia, druṡhi-
na, rúd, ṡhlahta; familiaris, -re, kar k’druṡhini ſliſhi; oxycratum, enu
ṡhleht pytje ṡa druṡhino, patoki; paedagogium, -gÿ, ena ſhula, enu meiſtu
v’hiſhi, kir otrozi, inu druṡhina prebiva; posca, -ae vel Lora, enu ṡhleht
pytje ṡa druṡ hino, patoki; vinum praeliganeum, vinu s’narpoprei braniga
groṡdja ṡa druṡhino; vinum secundarium, ṡa druṡhino vinu (Vorenc)
Navedenih osem primerov pojasnjevanja latinske iztočnice s
slovenskim izrazom drushina je mogoče združiti v štiri večje po
menske skupine, in sicer na prvem mestu nanašajoč se na združbo
ljudi z istim namenom (contubernis), na drugem in tretjem mestu
nanašajoč se na družino, krvno sorodstvo, v ožjem in širšem smi
slu (familia; familiaris), na četrtem mestu pa nanašajoč se na doma
če posle (paedagogium; vinum praeliganeum etc.).
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovar
ju ni zavedena.
4.1.4 Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar
(Pleteršnik)
Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar geselsko iztočnico druži-
na označuje z naglasom, geselsko iztočnico od kvalifikatorja za
samostalnik ženskega spola (f) ločuje z vejico, s številko navaja tri
temeljne pomene, zapisane v nemščini (kar je pričakovano, saj gre
za slovensko-nemški slovar), ki jih medsebojno ločuje s podpičjem;
pomenska razlaga je od primerov ter navedbe virov ločena z vejico
ali s podpičjem.
družína, f. 1) die Hausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko
druž ino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft;
veliko družine imeti; z družino jesti, mit den Leuten essen; devetero
družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: druži
na so mu nezvesti, Met.-Mik. (Pleteršnik)
114