Page 118 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363

RAZPRAVE, ŠTUDIJE

čuje z vejico, pomen, ki je zapisan poševnjeno, pa od primerov, ob
katerih sta navedena tudi vira, ločena s podpičjem (TF 1715, 29;
TF 1715, 43), ločuje z dvopičjem.

drüžìna -e ž služabniki, služinčad: pokorna drüſina TF 1715, 29; tou ſzvo­
joi Drüſini predloſiti more TF 1715, 43 (Prekmurski)
V slovarju je zabeležen le pomen služabniki, služničad in ne
tudi družina v krvnem sorodu (ki je sicer izkazan v SLA1). Glede
na to, da je kot vir naveden TF (Ferenc Temlin) iz leta 1715, je
pravzaprav presenetljivo, da primera nista označena s časovnim
kvalifikatorjem, ki bi označeval starejša besedila, saj je v slovarju
zajeto besedišče 25 jezikovno, avtorsko in vsebinsko najznačilnej­
ših del v obdobju med letoma 1715 in 1886.
Geselska iztočnica obitelj (v izvirniku zapisana Obitel) v slovar­
ju ni zavedena.

4.2 Splošni slovarji slovenskega jezika
Kot splošna slovarja slovenskega (knjižnega) jezika sta bila v
analizo zajeta dva verjetno najpogosteje uporabljana, zagotovo pa
med uporabniki najbolj uzaveščena, Slovar slovenskega knjižnega
jezika in Slovenski pravopis.

4.2.1 Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ)
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je geselski članek za­
pisan po sodobnih slovaropisnih načelih, z naglašeno geselsko iz­
točnico, z zapisanim rod. ed. ter s kvalifikatorjem za samostalnik
(ženskega) spola, v oklepaju je zapisan tonemski naglas, geselska
iz­t­očnica od kvalifikatorja za besedno vrsto in spol ter pomene ni
ločena z vejico, pomeni so zapisani poševnjeno in od primerov
ločeni z dvodpičjem, navedenim pomenom sledi (v geselski iztoč­
nici družina) še terminološko gnezdo (♦).

116