Page 139 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 139
VINCENC RAJŠP
V slovenskih deželah so bile na strani reformacije deželne oblasti,
ki so jo ščitile ter v okviru zakonskih možnosti (nastavljanje župnikov
na osnovi patronatskih pravic) omogočale organizacijo protestantske
Cerkve s plačevanjem duhovnikov itd. Z gmotnimi sredstvi so pod-
pirale tudi tisk slovenskih protestantskih knjig. Čeprav je bil takratni
deželni knez Ferdinand proti utrjevanju protestantizma v svojih de-
želah, je bil s svojimi reformnimi stališči protestantom blizu in leta
1563 ni vztrajal pri ukazu izgona Primoža Trubarja iz habsburških
dednih dežel.
Slovenska reformacija je potekala v okviru zakonodaje države Svetega
rimskega cesarstva, hrvaška v pravnem okviru Ogrskega kraljestva in
banske Hrvaške. Tako so bile tudi možnosti za uveljavljanje in razvoj
reformacije različne. Slovenska reformacija se je razvijala na podoben
način kakor drugod v cesarstvu, v ožjem okviru pa na način kakor drugje
v Notranji Avstriji.
Takšne oblastne podpore pri uveljavljanju reformatorji oz. prote-
stantje na Hrvaškem niso imeli. Boljše možnosti so imeli tam, kjer so
jih podpirali plemiči. Takšni so bili Zrinski (Nikola IV. in Jurij), pa tudi
Peter Erdödi. Zanj je poročal Trubar Ungnadu, da je prestopil k evan-
geljski (naši) veroizpovedi.27 Da mu je bila reformacijska dejavnost blizu,
je pisal Peter Erdödi svaku Ungnadu: »Kar zadeva božje delo prevajanja
svetih evangelijev v ta naš hrvaški in slovenski jezik (windische), mi je
drago (gefallen). Dobri Bog bodi zahvaljen, da je pripeljal do tega, da
lahko odslej tudi preprosti berejo in si pomagajo. Tudi sam želim pri tem
pomagati.«28 Vendar so bile njegove možnosti, čeprav je bil ban, omejene.
Tako je na Ungnadovo prošnjo, da bi našel mesto za reformaciji naklo-
njenega duhovnika Georga Drenozyja (Juraj Drinovački) odgovoril, da
mu je pripravljen priskrbeti primeren beneficij, vendar se boji, da se bo
novi škof v Zagrebu odločno uprl nastavitvi takih duhovnikov.29
27 Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 22. 10. 1562, 141.
28 Erdödi Ungnadu, 15. 1. 1563, Kostrenčić, 161.
29 Erdödi Ungnadu 10. 12. 1563, Kostrenčić, 221, kar sta povzela Bučar: »da je nasled-
njik Brumanov, grof Gjuro Drašković, velik protivnik reformacije« (Bučar, Širenje
reformacije u Hrvatskoj, 218) in Stanko Jambrek: »da će to biti sada vrlo teško jer je
novi biskup Juraj Drašković ustao svim silama protiv protestanata« (Reformacija u
hrvatskim zemljama, 225).
137
V slovenskih deželah so bile na strani reformacije deželne oblasti,
ki so jo ščitile ter v okviru zakonskih možnosti (nastavljanje župnikov
na osnovi patronatskih pravic) omogočale organizacijo protestantske
Cerkve s plačevanjem duhovnikov itd. Z gmotnimi sredstvi so pod-
pirale tudi tisk slovenskih protestantskih knjig. Čeprav je bil takratni
deželni knez Ferdinand proti utrjevanju protestantizma v svojih de-
želah, je bil s svojimi reformnimi stališči protestantom blizu in leta
1563 ni vztrajal pri ukazu izgona Primoža Trubarja iz habsburških
dednih dežel.
Slovenska reformacija je potekala v okviru zakonodaje države Svetega
rimskega cesarstva, hrvaška v pravnem okviru Ogrskega kraljestva in
banske Hrvaške. Tako so bile tudi možnosti za uveljavljanje in razvoj
reformacije različne. Slovenska reformacija se je razvijala na podoben
način kakor drugod v cesarstvu, v ožjem okviru pa na način kakor drugje
v Notranji Avstriji.
Takšne oblastne podpore pri uveljavljanju reformatorji oz. prote-
stantje na Hrvaškem niso imeli. Boljše možnosti so imeli tam, kjer so
jih podpirali plemiči. Takšni so bili Zrinski (Nikola IV. in Jurij), pa tudi
Peter Erdödi. Zanj je poročal Trubar Ungnadu, da je prestopil k evan-
geljski (naši) veroizpovedi.27 Da mu je bila reformacijska dejavnost blizu,
je pisal Peter Erdödi svaku Ungnadu: »Kar zadeva božje delo prevajanja
svetih evangelijev v ta naš hrvaški in slovenski jezik (windische), mi je
drago (gefallen). Dobri Bog bodi zahvaljen, da je pripeljal do tega, da
lahko odslej tudi preprosti berejo in si pomagajo. Tudi sam želim pri tem
pomagati.«28 Vendar so bile njegove možnosti, čeprav je bil ban, omejene.
Tako je na Ungnadovo prošnjo, da bi našel mesto za reformaciji naklo-
njenega duhovnika Georga Drenozyja (Juraj Drinovački) odgovoril, da
mu je pripravljen priskrbeti primeren beneficij, vendar se boji, da se bo
novi škof v Zagrebu odločno uprl nastavitvi takih duhovnikov.29
27 Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 22. 10. 1562, 141.
28 Erdödi Ungnadu, 15. 1. 1563, Kostrenčić, 161.
29 Erdödi Ungnadu 10. 12. 1563, Kostrenčić, 221, kar sta povzela Bučar: »da je nasled-
njik Brumanov, grof Gjuro Drašković, velik protivnik reformacije« (Bučar, Širenje
reformacije u Hrvatskoj, 218) in Stanko Jambrek: »da će to biti sada vrlo teško jer je
novi biskup Juraj Drašković ustao svim silama protiv protestanata« (Reformacija u
hrvatskim zemljama, 225).
137
