Page 141 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 141
VINCENC RAJŠP
tudi poljudna literatura: Jožko Humar, Primož Trubar rodoljub ilirski in
Jože Javoršek v knjigi Primož Trubar. Sodelovanje Trubarja in Hrvatov
obravnavajo tudi vsi hrvaški avtorji, ki raziskujejo delovanje Biblijskega
zavoda v Urachu, med starejšimi Franjo Bučar in Ivan Kostrenčić, med
sodobnimi pa Alojz Jembrih in Stanko Jambrek. Omenjeni še zdaleč
niso vsi, ki jih omenjeni navajajo v svojih delih. Osnovna in nepreseže-
na dosežka z vidika objave dokumentov pa še vedno ostajata deli: Ivan
Kostrenčić, Urkundliche Beiträge zur Geschichte der Protestantischen
Literatur der Südslawen in den Jahren 1559–156532 in Theodor Elze,
Primus Trubers Briefe,33 čeprav so po izidu obeh bili odkriti številni novi
dokumenti. Za Slovence pa sta izrednega pomena izdaji Jožeta Rajhma-
na, Pisma Primoža Trubarja34 in Pisma slovenskih protestantov,35 ki jima
pa žal niso sledili prevodi druge, za slovensko in hrvaško reformacijo
relevatne korespondence.
Dosedanje raziskovanje slovenske in hrvaške reformacije je posvečalo
pozornost pomenu dejavnosti reformatorjev na jezikovnem in literarnem
področju. Iz tega vidika nosijo dela poudarke, ki so bili značilni za dobo,
ko so nastajali. Velika pozornost je bila posvečena osebnostim, ki so
delovale, ker pa je prihajalo do nesoglasij, igrajo tudi ta pri ocenjevanju
nadpovprečno pomembno vlogo.
V dosedanji obširni znanstveni literaturi in publicistiki je bilo vpra-
šanje slovenske in hrvaške reformacije obravnavano s stališča razmiš
ljanja, ki je vodilo v sklepanje in vrednotenje po pomenu za nacionalni
razvoj. Pri takem razmišljanju je pripeljalo do neugodnosti že poimeno-
vanje uraškega podjetja: »südslawische Druckerei« in »der südslawische
Bücherdruck« (Kostrenčić), »hrvaška tiskarna«, »slovensko hrvaška
tiskarna«, »jugoslovanska tiskarna« (Bučar). V Encikopediji Slovenije je
podjetje poimenovano »Ungnadov zavod« in »Biblijski zavod«, kjer je
bilo sodelovanje slovenskih reformatorjev za širjenje »prave stare vere«
ali reformirane krščanske vere najmočnejše. Izšlo je 25 del v hrvaščini
(12 v glagolici, 7 v cirilici, 6 v latinici), 10 knjigam pa je Trubar napisal
32 Dunaj 1874.
33 Tübingen 1897.
34 Ljubljana 1986.
35 Ljubljana 1997.
139
tudi poljudna literatura: Jožko Humar, Primož Trubar rodoljub ilirski in
Jože Javoršek v knjigi Primož Trubar. Sodelovanje Trubarja in Hrvatov
obravnavajo tudi vsi hrvaški avtorji, ki raziskujejo delovanje Biblijskega
zavoda v Urachu, med starejšimi Franjo Bučar in Ivan Kostrenčić, med
sodobnimi pa Alojz Jembrih in Stanko Jambrek. Omenjeni še zdaleč
niso vsi, ki jih omenjeni navajajo v svojih delih. Osnovna in nepreseže-
na dosežka z vidika objave dokumentov pa še vedno ostajata deli: Ivan
Kostrenčić, Urkundliche Beiträge zur Geschichte der Protestantischen
Literatur der Südslawen in den Jahren 1559–156532 in Theodor Elze,
Primus Trubers Briefe,33 čeprav so po izidu obeh bili odkriti številni novi
dokumenti. Za Slovence pa sta izrednega pomena izdaji Jožeta Rajhma-
na, Pisma Primoža Trubarja34 in Pisma slovenskih protestantov,35 ki jima
pa žal niso sledili prevodi druge, za slovensko in hrvaško reformacijo
relevatne korespondence.
Dosedanje raziskovanje slovenske in hrvaške reformacije je posvečalo
pozornost pomenu dejavnosti reformatorjev na jezikovnem in literarnem
področju. Iz tega vidika nosijo dela poudarke, ki so bili značilni za dobo,
ko so nastajali. Velika pozornost je bila posvečena osebnostim, ki so
delovale, ker pa je prihajalo do nesoglasij, igrajo tudi ta pri ocenjevanju
nadpovprečno pomembno vlogo.
V dosedanji obširni znanstveni literaturi in publicistiki je bilo vpra-
šanje slovenske in hrvaške reformacije obravnavano s stališča razmiš
ljanja, ki je vodilo v sklepanje in vrednotenje po pomenu za nacionalni
razvoj. Pri takem razmišljanju je pripeljalo do neugodnosti že poimeno-
vanje uraškega podjetja: »südslawische Druckerei« in »der südslawische
Bücherdruck« (Kostrenčić), »hrvaška tiskarna«, »slovensko hrvaška
tiskarna«, »jugoslovanska tiskarna« (Bučar). V Encikopediji Slovenije je
podjetje poimenovano »Ungnadov zavod« in »Biblijski zavod«, kjer je
bilo sodelovanje slovenskih reformatorjev za širjenje »prave stare vere«
ali reformirane krščanske vere najmočnejše. Izšlo je 25 del v hrvaščini
(12 v glagolici, 7 v cirilici, 6 v latinici), 10 knjigam pa je Trubar napisal
32 Dunaj 1874.
33 Tübingen 1897.
34 Ljubljana 1986.
35 Ljubljana 1997.
139
