Page 142 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 142
RAZPRAVE, ŠTUDIJE

posvetila. Ker poimenovanja niso brez nacionalnega naboja, so razha-
janja pri razumevanju neizbežna.

Reformacija 16. stoletja je bila del splošnega družbenega reformnega
gibanja. Reforma Cerkve, je bila sestavni del širšega družbenega iskanja
poti iz krize. Tudi protestantski avtorji so pričakovali, da bodo cirilske
in hrvaške protestantske knjige opravile pomembno družbeno vlogo,
odpravile tuško nevarnost. V reformacijskem gibanju je bil velik po-
udarek na »discipliniranju« družbe, odpravljanju napak, uveljavljanju
(novega) reda, nenazadnje so bili odločilen moment v tem smislu kmečki
upori na Nemškem. Pri južnih Slovanih je prihajala »napaka« od zunaj,
ki pa je način, kakršnega so obvladovali, ni bila zmožna odpraviti držav-­
na obramba Svetega rimskega cesarstva, kaj šele prebivalstvo samo. Zato
bi naj pomagala protestantska knjiga, s krepitvijo prave vere, ki bi nato
vse uredila.

Obramba pred Turki je imela pomembno vlogo pri Trubarjevem
oznanjanju reformacije. Za to so bili dojemljivi tako v nemških kot tudi
avstrijskih deželah, kjer je v razvoju in utrjevanju refomacije imela še po-
sebno pomembno vlogo. Notranjeavstrijski stanovi so jo sicer največkrat
uporabljali kot pritisk na nadvojvodo za dosego ciljev verske svobode.
Drugače je bilo na bojiščih, kjer so se poveljniki in vojaki ne glede na vero
skupaj borili. Eden najvidnejših primerov je Herbard Auersperg, eden
najpomembnejših zagovornikov reformacije na Kranjskem, aueršperška
fara Škocjan blizu Turjaka je bila med prvimi reformirana, odmevno pa je
bilo še njegovo vzdrževanje protestantskega priddigarja na Bledu, kjer je
bil upravitelj posesti briksenških škofov. Upraviteljstvu Bleda se je moral
nato odpovedati. Vseskozi pa je bil tudi odločen in uspešen bojevnik na
hrvaških mejah proti Turkom. Padel je v bitki leta 1575, njegov sin je bil
ujet, z odkupnino pa je bila zgrajena džamija v Sisku.

V komunikacijski jezik družbene in cerkvene reforme je bil povzdig-
njen živi jezik ljudstva. Tako lahko nedvomno govorimo o družbenih in
verskih vidikih reformacije, veliko težje pa bi govorili o takratnih naci-
onalnih vidikih. Prav nacionalni vidik ali vrednotenje po nacionalnem
vidiku pa je prevladovalo v slovenskem, pa tudi hrvaškem (literarnem)
zgodovinopisju reformacije. Tudi vsako zgodovinopisje je potrebno ra-
zumeti iz časa, v katerem je nastajalo, tako je za slovensko kot za hrvaško

140
   137   138   139   140   141   142   143   144   145   146   147