Page 166 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 166
ŠTUDIJSKI VEČERI
in vloga (prave) Cerkve, Sveto pismo in tradicija kot vodilo(i) pri obli-
kovanju nauka in bogoslužne prakse. Tudi razlike v odnosu do Marije
in svetnikov ter procesij, ki so bile pogosto v ospredju, so ob izbruhih
sovražnosti navadno spremljali še drugi, večkrat izrazito posvetni na-
gibi. Ker je šlo obema stranema za prevlado, vnovični prevzem ali vsaj
ohranitev položajev na tem zemeljskem svetu, so se s pristno ali le navi-
dezno verskimi motivi tesno prepletali posvetni cilji in sredstva: gmotne
dobrine in koristi, časti, politična moč. Seveda so k razprtijam precej
pripomogli še osebne zamere in spori med posamezniki, družinami,
ustanovami ali oblastniki, v Ljubljani predvsem med škofom in kapitljem
na eni strani ter mestnimi svétniki in predstavniki v mestu stolujočih
deželnih stanov na drugi strani. Kadar govorimo o katoliško-protestant
skih trenjih v Ljubljani v drugi polovici 16. stoletja, pa moramo biti po
zorni tudi na razmere in dogajanje v širšem prostoru: tako v Notranji
Avstriji kot v Svetem rimskem cesarstvu, ob katerega južni meji je ležala
Kranjska in ki je bilo tedaj sámo neločljivi del z novimi izzivi soočanega
krščanskega Zahoda.57
57 Prim. Lee Palmer Wandel, The Reformation. Towards a New History. Cambridge – New
York, 2011.
164
in vloga (prave) Cerkve, Sveto pismo in tradicija kot vodilo(i) pri obli-
kovanju nauka in bogoslužne prakse. Tudi razlike v odnosu do Marije
in svetnikov ter procesij, ki so bile pogosto v ospredju, so ob izbruhih
sovražnosti navadno spremljali še drugi, večkrat izrazito posvetni na-
gibi. Ker je šlo obema stranema za prevlado, vnovični prevzem ali vsaj
ohranitev položajev na tem zemeljskem svetu, so se s pristno ali le navi-
dezno verskimi motivi tesno prepletali posvetni cilji in sredstva: gmotne
dobrine in koristi, časti, politična moč. Seveda so k razprtijam precej
pripomogli še osebne zamere in spori med posamezniki, družinami,
ustanovami ali oblastniki, v Ljubljani predvsem med škofom in kapitljem
na eni strani ter mestnimi svétniki in predstavniki v mestu stolujočih
deželnih stanov na drugi strani. Kadar govorimo o katoliško-protestant
skih trenjih v Ljubljani v drugi polovici 16. stoletja, pa moramo biti po
zorni tudi na razmere in dogajanje v širšem prostoru: tako v Notranji
Avstriji kot v Svetem rimskem cesarstvu, ob katerega južni meji je ležala
Kranjska in ki je bilo tedaj sámo neločljivi del z novimi izzivi soočanega
krščanskega Zahoda.57
57 Prim. Lee Palmer Wandel, The Reformation. Towards a New History. Cambridge – New
York, 2011.
164
