Page 315 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 315
MARKO KERŠEVAN
Tudi zunanje reakcije, v katerih sem se znašel kot nenavaden »ezul«,
so pritiskale name, da sem tvegal notranje soočenje in primerjavo z
njim – ne vem, ali bolj zaradi prevzetnosti ali ranljivosti. Na impresiven
način so se namreč ujemale s tistimi, ki so bile rezervirane za Vergerija.
To kaže, kako se naša civilizacijska usmeritev v štiristo letih ni prenovila.
Prav zato je vredno, da se povrnemo k slavnemu in slabo poznanemu
primeru, ki je to dejstvo že reflektiral in ga morda tudi pospešil . /55–63,
konec uvoda./
/Reformator v domovini/
[…] ponovno odkritje Istre kot dežele, ki komaj diha med različnimi
nacijami, kot izpostavljene točke grško-rimske civilizacije in predvsem
kot mesta srečanja s porajajočimi se kulturami srednje Evrope […] Od-
daljena od Rima, na obrobju beneške oblasti in avstrijske habsburške
vladavine – obe občutljivi za spremembe na severu – je lahko izrazila
svoje posebnosti in stalno nezadovoljstvo le prek zdravilnega okuženja
z inovatorskimi načeli. Sanje duhovnih prijateljev (o reformi Cerkve, op.
M. K.) bi se lahko uresničile v širino in globino ter zajele ljudstvo prav v
tem zadnjem vogalu Italije. Škofijama bratov Vergerijev bi se pridružila
grofija Pazin s hrvaškm prebivalstvom, ki je že bila v gibanju zaradi
prepotence fevdalcev, pa Bonomov Trst, ponosen na svojo strukturo
mesta-države, podobno Augsburgu in Nürnbergu, pa fevdalno sicer
razdrobljena Furlanija, ki je imela lastno fiziognomijo, okrepljeno z
ladinskim idiomom, Kranjska Slovenca Primoža Trubarja, navezana
na Češko pri spogledovanju z nacionalnim preporodom, Dalmacija,
vznemirjena zaradi pritiska Turkov in še bolj zaradi samovolje beneških
upravljavcev.
Tako se je počasi bistril Vergerijev pogled, ko je v spremstvu družine
nečaka Nicole poganjal konja proti Čukljam na dvodnevni oddih med
slovenskimi kmeti. Podpiral je njegov neozdravljivi optimizem prav tako
kot pokrajina okrog njega, ki se je nenehno spreminjala in stalno ostajala
domača. Pri vračanju, ko je moral napraviti polkrog, mu je pogled uspel
zaobjeti zrcala solin, ki so se ponavljala v vsakem morskem zalivu, od
tržaških Žabelj do Strunjana in Sečovelj, onkraj njih Piranski jezik, da
313
Tudi zunanje reakcije, v katerih sem se znašel kot nenavaden »ezul«,
so pritiskale name, da sem tvegal notranje soočenje in primerjavo z
njim – ne vem, ali bolj zaradi prevzetnosti ali ranljivosti. Na impresiven
način so se namreč ujemale s tistimi, ki so bile rezervirane za Vergerija.
To kaže, kako se naša civilizacijska usmeritev v štiristo letih ni prenovila.
Prav zato je vredno, da se povrnemo k slavnemu in slabo poznanemu
primeru, ki je to dejstvo že reflektiral in ga morda tudi pospešil . /55–63,
konec uvoda./
/Reformator v domovini/
[…] ponovno odkritje Istre kot dežele, ki komaj diha med različnimi
nacijami, kot izpostavljene točke grško-rimske civilizacije in predvsem
kot mesta srečanja s porajajočimi se kulturami srednje Evrope […] Od-
daljena od Rima, na obrobju beneške oblasti in avstrijske habsburške
vladavine – obe občutljivi za spremembe na severu – je lahko izrazila
svoje posebnosti in stalno nezadovoljstvo le prek zdravilnega okuženja
z inovatorskimi načeli. Sanje duhovnih prijateljev (o reformi Cerkve, op.
M. K.) bi se lahko uresničile v širino in globino ter zajele ljudstvo prav v
tem zadnjem vogalu Italije. Škofijama bratov Vergerijev bi se pridružila
grofija Pazin s hrvaškm prebivalstvom, ki je že bila v gibanju zaradi
prepotence fevdalcev, pa Bonomov Trst, ponosen na svojo strukturo
mesta-države, podobno Augsburgu in Nürnbergu, pa fevdalno sicer
razdrobljena Furlanija, ki je imela lastno fiziognomijo, okrepljeno z
ladinskim idiomom, Kranjska Slovenca Primoža Trubarja, navezana
na Češko pri spogledovanju z nacionalnim preporodom, Dalmacija,
vznemirjena zaradi pritiska Turkov in še bolj zaradi samovolje beneških
upravljavcev.
Tako se je počasi bistril Vergerijev pogled, ko je v spremstvu družine
nečaka Nicole poganjal konja proti Čukljam na dvodnevni oddih med
slovenskimi kmeti. Podpiral je njegov neozdravljivi optimizem prav tako
kot pokrajina okrog njega, ki se je nenehno spreminjala in stalno ostajala
domača. Pri vračanju, ko je moral napraviti polkrog, mu je pogled uspel
zaobjeti zrcala solin, ki so se ponavljala v vsakem morskem zalivu, od
tržaških Žabelj do Strunjana in Sečovelj, onkraj njih Piranski jezik, da
313
