Page 345 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 345
BARBARA ŽABOTA
V prispevku Urban Tekstor in prvi spor z luteranstvom (Čas 3, 1909,
str. 1–14) že uvodoma ugotavlja, da se »naše zanimanje pri velikem ver-
skem boju v 16. stoletju navadno suče okoli Primoža Trubarja in Tomaža
Hrena. Zaradi njune izrazite osebnosti in vpliva se podobe drugih sodob-
nih mož popolnoma gube v ozadju«. In nadaljuje z nasvetom, da »kdor
si bode hotel napraviti pravo objektivno podobo o tedanjih dogodkih,
njih vzrokih in učinkih, o razmerah in naporih na strani katoličanov in
protestantov, bode moral enakomerno vpoštevati še druge važne činite-
lje in znamenite osebe, o katerih so nam doslej znana komaj – imena«.
Gruden se je držal svojega lastnega nasveta in v prispevku predstavil
ljubljanskega škofa Urbana Tekstorja. Čeprav je ta deloval v začetku
protestantskega gibanja na Slovenskem, ko se je odločno postavil v bran
katoliške vere, ga skuša Gruden predstaviti tudi v pozitivni luči, saj je
mož svoje življenje posvetil trudu za pravo cerkveno reformo.
Leta 1913 je na podlagi pregledanih virov objavil besedilo Gorica in
Velikovec ob koncu 16. stoletja (Carniola, 1913, str. 1–6). V vatikanskem
arhivu je namreč našel ohranjena zanimiva opisa obeh mest, ki sta nastala
zaradi nameravane ustanovitve dveh novih škofij – za Goriško in južno
Koroško – v skladu z željo nadvojvoda Karla, da bi tako zaustavil širjenje
protestantizma. Arhivsko gradivo o obravnavanih mestih je nastalo med
letoma 1582 in 1592.
Naj za konec omenimo, da je bil Gruden pomemben tudi kot pisec
številnih ocen, saj je s svojimi kritikami, pozitivnimi prispevki in po-
pravki pogosto opozarjal na obstoj in pomen še neraziskanih virov.
Barbara Žabota
343
V prispevku Urban Tekstor in prvi spor z luteranstvom (Čas 3, 1909,
str. 1–14) že uvodoma ugotavlja, da se »naše zanimanje pri velikem ver-
skem boju v 16. stoletju navadno suče okoli Primoža Trubarja in Tomaža
Hrena. Zaradi njune izrazite osebnosti in vpliva se podobe drugih sodob-
nih mož popolnoma gube v ozadju«. In nadaljuje z nasvetom, da »kdor
si bode hotel napraviti pravo objektivno podobo o tedanjih dogodkih,
njih vzrokih in učinkih, o razmerah in naporih na strani katoličanov in
protestantov, bode moral enakomerno vpoštevati še druge važne činite-
lje in znamenite osebe, o katerih so nam doslej znana komaj – imena«.
Gruden se je držal svojega lastnega nasveta in v prispevku predstavil
ljubljanskega škofa Urbana Tekstorja. Čeprav je ta deloval v začetku
protestantskega gibanja na Slovenskem, ko se je odločno postavil v bran
katoliške vere, ga skuša Gruden predstaviti tudi v pozitivni luči, saj je
mož svoje življenje posvetil trudu za pravo cerkveno reformo.
Leta 1913 je na podlagi pregledanih virov objavil besedilo Gorica in
Velikovec ob koncu 16. stoletja (Carniola, 1913, str. 1–6). V vatikanskem
arhivu je namreč našel ohranjena zanimiva opisa obeh mest, ki sta nastala
zaradi nameravane ustanovitve dveh novih škofij – za Goriško in južno
Koroško – v skladu z željo nadvojvoda Karla, da bi tako zaustavil širjenje
protestantizma. Arhivsko gradivo o obravnavanih mestih je nastalo med
letoma 1582 in 1592.
Naj za konec omenimo, da je bil Gruden pomemben tudi kot pisec
številnih ocen, saj je s svojimi kritikami, pozitivnimi prispevki in po-
pravki pogosto opozarjal na obstoj in pomen še neraziskanih virov.
Barbara Žabota
343
