Page 349 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 349
JONATAN VINKLER
In če se [zgoraj zapisanemu] oporeka, da je vsak laik dolžan o svojih
prelatih verovati, da so le-ti glave cerkve in njeni deli, in sicer ali po
predestinaciji ali po sedanji milosti, pravimo, da laik o svojem predstoj
niku ni dolžan verjeti ničesar razen resnice. To je razvidno iz tega, da ni
nihče dolžan verovati ničesar drugega, kot tisto, k čemur spodbuja Bog.
Toda Bog človeka ne navaja verovati v laž, četudi je včasih po naključju
iz vere v napačno nastalo kaj dobrega, in četudi bi Bog navajal k takemu
dejanju, vendarle Bog človeka ne navaja k temu, da bi bil prevaran. Zato:
če bi laik veroval o svojem prelatu, da je dotični ud svete cerkve, pa temu
ne bi bilo tako, bi bila njegova vera ali verjetje zmotno. Torej je pastir
zavezan k temu, da z izvrševanjem del poštenosti nižje postavljene od
sebe navaja k temu, da verjamejo, da je glava cerkve ali njen del. Kajti
če vernik v ravnanju svojega predstojnika ne razpozna del poštenosti,
tedaj ni dolžan verovati, da je le-ta po sedanji milosti, s spoštovanjem in
pogojno rekoč, po predestinaciji, glava cerkve ali njen del. Če pa se more
razvidno razpoznati njegovo zlo početje, mora vernik zares predpostaviti,
da oni [prelat] ni pravičnik, temveč neprijatelj Jezusa Kristusa.
7. poglavje
Kot je bilo že rečeno, je samo Kristus glava splošne svete cerkve, vsi
predestinirani, pretekli in prihodnji, pa so njeno tajno telo in vsak izmed
njih je ud tega telesa, zato je treba na kratko pogledati, ali je rimska cerkev
splošna sveta cerkev, nevesta Kristusova. […] Pravi se: »Rimska cerkev je
cerkev, katere glava je papež, njeno telo pa kardinali, ki tvorijo to cerkev.«
Toda ta cerkev ni sveta cerkev katoliška in apostolska …
[…]
Ker ima torej rimska cerkev večjo čast kot druge in prvenstvo nad
njimi, je jasno, da je ona celotna bojujoča se cerkev, ki jo Bog ljubi bolj
kot kakšen drug del splošne cerkve. In tako sledi, da je celotna cerkev,
razširjena med vse narode in jezike, in ne oni zbor [kardinalov], sveta
rimska cerkev.
[…]
Po drugi strani se za rimsko cerkev šteje cerkev pod kakršnimkoli
papežem in s kakršnimikoli kardinali, če ima sedež kjerkoli in občuje
slabo ali dobro. Po tretji strani se za rimsko cerkev šteje papež …
347
In če se [zgoraj zapisanemu] oporeka, da je vsak laik dolžan o svojih
prelatih verovati, da so le-ti glave cerkve in njeni deli, in sicer ali po
predestinaciji ali po sedanji milosti, pravimo, da laik o svojem predstoj
niku ni dolžan verjeti ničesar razen resnice. To je razvidno iz tega, da ni
nihče dolžan verovati ničesar drugega, kot tisto, k čemur spodbuja Bog.
Toda Bog človeka ne navaja verovati v laž, četudi je včasih po naključju
iz vere v napačno nastalo kaj dobrega, in četudi bi Bog navajal k takemu
dejanju, vendarle Bog človeka ne navaja k temu, da bi bil prevaran. Zato:
če bi laik veroval o svojem prelatu, da je dotični ud svete cerkve, pa temu
ne bi bilo tako, bi bila njegova vera ali verjetje zmotno. Torej je pastir
zavezan k temu, da z izvrševanjem del poštenosti nižje postavljene od
sebe navaja k temu, da verjamejo, da je glava cerkve ali njen del. Kajti
če vernik v ravnanju svojega predstojnika ne razpozna del poštenosti,
tedaj ni dolžan verovati, da je le-ta po sedanji milosti, s spoštovanjem in
pogojno rekoč, po predestinaciji, glava cerkve ali njen del. Če pa se more
razvidno razpoznati njegovo zlo početje, mora vernik zares predpostaviti,
da oni [prelat] ni pravičnik, temveč neprijatelj Jezusa Kristusa.
7. poglavje
Kot je bilo že rečeno, je samo Kristus glava splošne svete cerkve, vsi
predestinirani, pretekli in prihodnji, pa so njeno tajno telo in vsak izmed
njih je ud tega telesa, zato je treba na kratko pogledati, ali je rimska cerkev
splošna sveta cerkev, nevesta Kristusova. […] Pravi se: »Rimska cerkev je
cerkev, katere glava je papež, njeno telo pa kardinali, ki tvorijo to cerkev.«
Toda ta cerkev ni sveta cerkev katoliška in apostolska …
[…]
Ker ima torej rimska cerkev večjo čast kot druge in prvenstvo nad
njimi, je jasno, da je ona celotna bojujoča se cerkev, ki jo Bog ljubi bolj
kot kakšen drug del splošne cerkve. In tako sledi, da je celotna cerkev,
razširjena med vse narode in jezike, in ne oni zbor [kardinalov], sveta
rimska cerkev.
[…]
Po drugi strani se za rimsko cerkev šteje cerkev pod kakršnimkoli
papežem in s kakršnimikoli kardinali, če ima sedež kjerkoli in občuje
slabo ali dobro. Po tretji strani se za rimsko cerkev šteje papež …
347
