Page 53 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 53
EMIDIO CAMPI
2. Reformacija: dogodek ali proces?
Zdi se, da neopredeljenost, ki je značilna za izraz »dogodek« (event,
Ereignis), pa tudi za široko definicijo, ki jo običajno najdemo v slovarjih
(da gre za »nekaj, kar se je zgodilo«) in ki premakne breme razjasnitve
na definicijo, kaj pomeni »zgoditi se«, vsaj na začetku zadaja usodni
udarec kritični refleksiji opisovanja reformacije kot »dogodka«.31 Stro-
kovno pomoč daje škotski zgodovinar Tom Scott, ki se v svoji razpravi
Reformacija med dekonstrukcijo in rekonstrukcijo32 sklicuje na navdušenje
Heika Obermana, ko citira iz Herodotovega predgovora k Zgodbam, kjer
oče historiografije skrbno razlikuje med dejanji, velikimi in čudovitimi
dogodki (ἔργα μεγάλα τε καὶ ϑωμαστά) in njihovimi posledičnimi vplivi/
učinki ter razlagami, ki jim jih dajejo ljudje (τὰ γενόμενα ἐξ ἀνϑρώπων).
Seveda je Oberman s tem nameraval nasprotovati težnji – danes k sreči
oslabljeni – med socialnimi zgodovinarji, da bi to razlikovanje zameglili
z zlivanjem »dogodka« in »vpliva« v »proces«.33 Ne glede na to je Hero-
dotova distinkcija izvrstno izhodišče za naše namene.
Reformacija je bila od vsega začetka interpretirana tudi skozi pro
slavljanje njenih spominskih obletnic. Čeprav se je leta 1617 ob stoletnici
objave Luthrovih 95 tez že slavilo epohalni pomen reformatorjevega
čiščenja Cerkve, se je šele v poznem 17. stoletju začela beseda reformacija
in the Holy Empire, v: Thomas Brady, Heiko A. Oberman in James D. Tracy (ur.),
Handbook of European History 1400–1600, 2 zvezka. Leiden: Brill, 1995, 193–220, in še
posebej 220–216; Berndt Hamm, Einheit und Vielfalt der Reformation – oder: was die
Reformation zur Reformation machte, v: Berndt Hamm, Bernd Moeller in Dorothea
Wendebourg (ur.), Reformationstheorien. Ein Kirchenhistorischer Disput über Einheit
und Vielfalt der Reformation. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 1995, 57–127.
31 Glej: Roberto Casati in Achille Varzi, Events, v: Edward N. Zalt (ur.) The Stanford
Encyclopedia of Philosophy. Dostopno prek: http://plato.stanford.edu/entries/events/
(9. 7. 2015).
32 Tom Scott, The Reformation between Deconstruction and Reconstruction: Reflec-
tions on Recent Writings on the German Reformation, German History 26 (2008),
406–422; in Scott, After Ranke: German reformation History Recast, German History
28 (2010), 358–363.
33 Glej: Thomas A. Brady, Social History, v: Steven Ozment (ur.), Reformation Europe:
A Guide to Research. St. Louis: Center for Reformation, 1982 in Mack P. Holt, The
Social History of the Reformation: Recent Trends and Future Agendas, Journal of
social History 37 (2003), 133– 144.
51
2. Reformacija: dogodek ali proces?
Zdi se, da neopredeljenost, ki je značilna za izraz »dogodek« (event,
Ereignis), pa tudi za široko definicijo, ki jo običajno najdemo v slovarjih
(da gre za »nekaj, kar se je zgodilo«) in ki premakne breme razjasnitve
na definicijo, kaj pomeni »zgoditi se«, vsaj na začetku zadaja usodni
udarec kritični refleksiji opisovanja reformacije kot »dogodka«.31 Stro-
kovno pomoč daje škotski zgodovinar Tom Scott, ki se v svoji razpravi
Reformacija med dekonstrukcijo in rekonstrukcijo32 sklicuje na navdušenje
Heika Obermana, ko citira iz Herodotovega predgovora k Zgodbam, kjer
oče historiografije skrbno razlikuje med dejanji, velikimi in čudovitimi
dogodki (ἔργα μεγάλα τε καὶ ϑωμαστά) in njihovimi posledičnimi vplivi/
učinki ter razlagami, ki jim jih dajejo ljudje (τὰ γενόμενα ἐξ ἀνϑρώπων).
Seveda je Oberman s tem nameraval nasprotovati težnji – danes k sreči
oslabljeni – med socialnimi zgodovinarji, da bi to razlikovanje zameglili
z zlivanjem »dogodka« in »vpliva« v »proces«.33 Ne glede na to je Hero-
dotova distinkcija izvrstno izhodišče za naše namene.
Reformacija je bila od vsega začetka interpretirana tudi skozi pro
slavljanje njenih spominskih obletnic. Čeprav se je leta 1617 ob stoletnici
objave Luthrovih 95 tez že slavilo epohalni pomen reformatorjevega
čiščenja Cerkve, se je šele v poznem 17. stoletju začela beseda reformacija
in the Holy Empire, v: Thomas Brady, Heiko A. Oberman in James D. Tracy (ur.),
Handbook of European History 1400–1600, 2 zvezka. Leiden: Brill, 1995, 193–220, in še
posebej 220–216; Berndt Hamm, Einheit und Vielfalt der Reformation – oder: was die
Reformation zur Reformation machte, v: Berndt Hamm, Bernd Moeller in Dorothea
Wendebourg (ur.), Reformationstheorien. Ein Kirchenhistorischer Disput über Einheit
und Vielfalt der Reformation. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 1995, 57–127.
31 Glej: Roberto Casati in Achille Varzi, Events, v: Edward N. Zalt (ur.) The Stanford
Encyclopedia of Philosophy. Dostopno prek: http://plato.stanford.edu/entries/events/
(9. 7. 2015).
32 Tom Scott, The Reformation between Deconstruction and Reconstruction: Reflec-
tions on Recent Writings on the German Reformation, German History 26 (2008),
406–422; in Scott, After Ranke: German reformation History Recast, German History
28 (2010), 358–363.
33 Glej: Thomas A. Brady, Social History, v: Steven Ozment (ur.), Reformation Europe:
A Guide to Research. St. Louis: Center for Reformation, 1982 in Mack P. Holt, The
Social History of the Reformation: Recent Trends and Future Agendas, Journal of
social History 37 (2003), 133– 144.
51
