Page 56 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 56
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
nega razvoja napotim na Archiv für Reformationsgeschichte / Archive
for Reformation History 2009 (posebna izdaja ob 100. letniku revije),41
bom na omejenem prostoru, ki mi je na voljo, obravnaval spise prvega
desetletja našega stoletja.
Pregled najnovejših monografij je poučen.42 Leta 1999 je izšlo delo
Jamesa Tracyja Europe’s Reformations 1450–1650; leta 2000 delo The
Reformation World, ki ga je napisal Andrew Pettegree; leta 2003 je Di-
armaid MacCulloch objavil svoje vplivno delo Reformation: Europe’s
House Divided 1490–1700, ki sta mu sledila leta 2004 Peter Wallace z The
Long European Reformation … 1350–1750 in Ronie Hsia s kompendijem
A Companion to the Reformation World; leta 2005 je izšla Reformati-
on Europe Ulricha Rublacka. Uporaba množine (reformacije!), opazno
upoštevanje evropske dimenzije, da ne govorimo o širjenju časovnega
okvirja – vse to skupaj priča, da so dokončno mimo časi, ko se je vzpon
reformacije pripisovalo razodevanju usode, ali ko je na Luthra osredoto-
čeno obravnavanje reformacije videlo v njej izraz nemškega karakterja.
Drugič: govor o »reformacijah« namesto o »reformaciji« ne pomeni
nujno historiografskega napredka; lahko ga sprejmemo le, če lahko po-
kažemo, da ne gre za klečanje pred Baalom postmoderne kulture, temveč
da so različna reformacijska gibanja bila posledica raznovrstnih spodbud
in ne le ene. Tretjič: dejstvo, da je reformacija zmeraj bolj predstavljana
kot evropski pojav, ko so novi pogledi privedli do verske revolucije v
kontinentalnem merilu in celo z zunajevropsko razsežnostjo, je gotovo
prvovrsten izziv tradicionalnim študijem reformacije. In končno, ambici-
ozna in vseobsegajoča vsebina teh monografij nakazuje, da v reformaciji
ne vidijo več toliko zgodovinskega dogodka, ki je trajal največ nekaj
desetletij, temveč prej dolg proces s koreninami, ki segajo stoletja nazaj
41 ARG 100 (2009). Glej še posebej: Thomas Kaufmann, Die deutsche Reformations-
forschung seit dem Zweiten Weltkrieg, ibid., 15– 47; Thomas A. Brady, From Revo-
lution to the Long Reformation. Writings in English on the German Reformation,
1970–2005, ibid., 48–64; Christoph Burger, Theologiegeschichtliche Darstellungen
zur Reformation seit dem Zweiten Weltkrieg, ibid., 326– 349.
42 Pri pregledu, ki sledi, se neposredno opiram na Toma Scotta, The Reformation between
Deconstruction and Reconstruction, kot v op. 32, tukaj 406; Thomasa A. Bradyja,
The Protestant Reformation in German History, kot v op. 36, tukaj 23–27; in spremno
besedo Heinza Schillinga, ibid., tukaj 42–45.
54
nega razvoja napotim na Archiv für Reformationsgeschichte / Archive
for Reformation History 2009 (posebna izdaja ob 100. letniku revije),41
bom na omejenem prostoru, ki mi je na voljo, obravnaval spise prvega
desetletja našega stoletja.
Pregled najnovejših monografij je poučen.42 Leta 1999 je izšlo delo
Jamesa Tracyja Europe’s Reformations 1450–1650; leta 2000 delo The
Reformation World, ki ga je napisal Andrew Pettegree; leta 2003 je Di-
armaid MacCulloch objavil svoje vplivno delo Reformation: Europe’s
House Divided 1490–1700, ki sta mu sledila leta 2004 Peter Wallace z The
Long European Reformation … 1350–1750 in Ronie Hsia s kompendijem
A Companion to the Reformation World; leta 2005 je izšla Reformati-
on Europe Ulricha Rublacka. Uporaba množine (reformacije!), opazno
upoštevanje evropske dimenzije, da ne govorimo o širjenju časovnega
okvirja – vse to skupaj priča, da so dokončno mimo časi, ko se je vzpon
reformacije pripisovalo razodevanju usode, ali ko je na Luthra osredoto-
čeno obravnavanje reformacije videlo v njej izraz nemškega karakterja.
Drugič: govor o »reformacijah« namesto o »reformaciji« ne pomeni
nujno historiografskega napredka; lahko ga sprejmemo le, če lahko po-
kažemo, da ne gre za klečanje pred Baalom postmoderne kulture, temveč
da so različna reformacijska gibanja bila posledica raznovrstnih spodbud
in ne le ene. Tretjič: dejstvo, da je reformacija zmeraj bolj predstavljana
kot evropski pojav, ko so novi pogledi privedli do verske revolucije v
kontinentalnem merilu in celo z zunajevropsko razsežnostjo, je gotovo
prvovrsten izziv tradicionalnim študijem reformacije. In končno, ambici-
ozna in vseobsegajoča vsebina teh monografij nakazuje, da v reformaciji
ne vidijo več toliko zgodovinskega dogodka, ki je trajal največ nekaj
desetletij, temveč prej dolg proces s koreninami, ki segajo stoletja nazaj
41 ARG 100 (2009). Glej še posebej: Thomas Kaufmann, Die deutsche Reformations-
forschung seit dem Zweiten Weltkrieg, ibid., 15– 47; Thomas A. Brady, From Revo-
lution to the Long Reformation. Writings in English on the German Reformation,
1970–2005, ibid., 48–64; Christoph Burger, Theologiegeschichtliche Darstellungen
zur Reformation seit dem Zweiten Weltkrieg, ibid., 326– 349.
42 Pri pregledu, ki sledi, se neposredno opiram na Toma Scotta, The Reformation between
Deconstruction and Reconstruction, kot v op. 32, tukaj 406; Thomasa A. Bradyja,
The Protestant Reformation in German History, kot v op. 36, tukaj 23–27; in spremno
besedo Heinza Schillinga, ibid., tukaj 42–45.
54
