Page 83 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 83
MAJDA MERŠE
1.3.1.2 Krelj vsebinsko razumevanje pogosto poglablja tudi z doda-
janjem imenskih pojasnil, poznanih in (po)vzetih iz drugih virov, npr.:
Bethlehem iſt die Chriſtliche Kirche / das rechte Brodthauß (SA 1559:
XLIIIa) → Betleem pomeni to kriſtianſko Cerkov, to pravo kruſhno paſhno
Hiſho (Sakai Betleem v’Iudovſkim Iesiku ſe pravi Domus panis, kruſhna
Hiſha alli hiſha tiga kruha Ein Brodthauß.) (KPo 1567: LVIIa).
1.3.2 Med tipične Kreljeve informacijske dodatke spadajo tudi vrst
ne opredelitve sicer znanih krajev in oseb (1. in 2. zgled), neredko pa
splošnejšo informacijo dopolnjuje s pripisom lastnih imen, najpogosteje
osebnih ali zemljepisnih. Med značilne Kreljeve prevodne svoboščine se
ob tovrstnih dodatkih uvršča tudi opuščanje istovrstnih, običajno dobro
znanih informacij, navedenih na drugih mestih v prevodni predlogi (3.
zgled). Npr.:
1. Warumb erſchrack Ieruſalem? (SA 1559: XLIIa) → Sakai ſe ie to
Méſto Ierusalem vſtraſhilu? (KPo 1567: LVa);
2. Von der verwunderung der Eltern Chriſti (SA 1559: XXXIIa) → OD
tiga, kako ſo ſe ſtariſhi Chriſtuſovi Iosef inu Maria zhudili (KPo 1567:
XLIIa);
3. Wie thun die klugen / nachdem ſie den König Herodes gehört hat
ten? (SA 1559: XLIIb) → Kam ſe Modri nagneio kadàr ſo vshe Erodesha
saſliſhali? (KPo 1567: LVb).
1.3.2.1 Številne splošnejše oznake (tipa Izrael → Izraelski otroci) je
Krelj pogosto nadomeščal z opisi, ki niso dopuščali dvoma glede na-
našalnosti širše oznake. Obstajajo pa tudi številni primeri zamenjave
konkretnih pojasnil s splošnejšimi, če je bilo sobesedilo dovolj obvestilno
in če ni obstajala nevarnost za napačno razumevanje. Npr.: Darumb bit
ten wir teglich im Vatter vnſer: Zukomme dein Reych (SA 1559: VIIIb)
→ Sato molimo v’naſhi vſakdanij Molitvi, pridi knam tvoie kralevſtvo
(KPo 1567: XIIa).
1.3.3 Med pogoste in značilne Kreljeve dodatke spadajo tudi omembe
Stare in Nove zaveze (1. zgled), evangelistov (2. zgled), prerokov in dru-
gih biblijskih oseb (3. zgled) ter biblijskih poglavij (oz. pripis biblijskih
referenc), kjer je govora o posameznih dogodkih, osebah ali dejstvih.
Omembe so neredko manj formalne in poljudnejše, kot je v navadi v
Spangenbergovi prevodni predlogi (4. in 5. zgled). Kreljevo tesnejšo pri
81
1.3.1.2 Krelj vsebinsko razumevanje pogosto poglablja tudi z doda-
janjem imenskih pojasnil, poznanih in (po)vzetih iz drugih virov, npr.:
Bethlehem iſt die Chriſtliche Kirche / das rechte Brodthauß (SA 1559:
XLIIIa) → Betleem pomeni to kriſtianſko Cerkov, to pravo kruſhno paſhno
Hiſho (Sakai Betleem v’Iudovſkim Iesiku ſe pravi Domus panis, kruſhna
Hiſha alli hiſha tiga kruha Ein Brodthauß.) (KPo 1567: LVIIa).
1.3.2 Med tipične Kreljeve informacijske dodatke spadajo tudi vrst
ne opredelitve sicer znanih krajev in oseb (1. in 2. zgled), neredko pa
splošnejšo informacijo dopolnjuje s pripisom lastnih imen, najpogosteje
osebnih ali zemljepisnih. Med značilne Kreljeve prevodne svoboščine se
ob tovrstnih dodatkih uvršča tudi opuščanje istovrstnih, običajno dobro
znanih informacij, navedenih na drugih mestih v prevodni predlogi (3.
zgled). Npr.:
1. Warumb erſchrack Ieruſalem? (SA 1559: XLIIa) → Sakai ſe ie to
Méſto Ierusalem vſtraſhilu? (KPo 1567: LVa);
2. Von der verwunderung der Eltern Chriſti (SA 1559: XXXIIa) → OD
tiga, kako ſo ſe ſtariſhi Chriſtuſovi Iosef inu Maria zhudili (KPo 1567:
XLIIa);
3. Wie thun die klugen / nachdem ſie den König Herodes gehört hat
ten? (SA 1559: XLIIb) → Kam ſe Modri nagneio kadàr ſo vshe Erodesha
saſliſhali? (KPo 1567: LVb).
1.3.2.1 Številne splošnejše oznake (tipa Izrael → Izraelski otroci) je
Krelj pogosto nadomeščal z opisi, ki niso dopuščali dvoma glede na-
našalnosti širše oznake. Obstajajo pa tudi številni primeri zamenjave
konkretnih pojasnil s splošnejšimi, če je bilo sobesedilo dovolj obvestilno
in če ni obstajala nevarnost za napačno razumevanje. Npr.: Darumb bit
ten wir teglich im Vatter vnſer: Zukomme dein Reych (SA 1559: VIIIb)
→ Sato molimo v’naſhi vſakdanij Molitvi, pridi knam tvoie kralevſtvo
(KPo 1567: XIIa).
1.3.3 Med pogoste in značilne Kreljeve dodatke spadajo tudi omembe
Stare in Nove zaveze (1. zgled), evangelistov (2. zgled), prerokov in dru-
gih biblijskih oseb (3. zgled) ter biblijskih poglavij (oz. pripis biblijskih
referenc), kjer je govora o posameznih dogodkih, osebah ali dejstvih.
Omembe so neredko manj formalne in poljudnejše, kot je v navadi v
Spangenbergovi prevodni predlogi (4. in 5. zgled). Kreljevo tesnejšo pri
81
