Page 87 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 87
MAJDA MERŠE
2. War diſe reyſe Marien auch beſchwerlich? (SA 1559: XXVIIb) → Ieli
Maria en teshak pot imela is Nazaretha v’Betleem? (KPo 1567: XXXVIIa);
3. Was iſt Hoſianna? (SA 1559: IXb) → Kakov glaſ alli rasum ta Iu
dovſka beſeda ima, Hoſanna? (KPo 1567: XVb);
4. Was wil vns das leren? So vil wil vns das leren (SA 1559: IXb) →
Kai to pomeni? Leto. (KPo 1567: XIIIIb).
2 Že z doslej navedenimi zgledi za Kreljevo prevodno oddaljevanje
od predloge bi bilo mogoče ponazoriti spoznanje, da so številna pojas-
njevalna dopolnila oblikovana kot dvojne ali trojne formule oz. da so
te sestavni del številnih Kreljevih samostojno dodanih pojasnjevalnih
vrivkov. Različno oblikovani naštevalni nizi, zlasti pa dvojne in trojne
formule, se pogosto omenjajo kot uveljavljena, prepoznavna oblika biblij-
ske in pridigarske stilistike, značilna za Trubarja in Dalmatina, opažena
pa tudi že pri Krelju (Merše 1996: 100, 1998: 218–219).
2.1 Osnovni vzrok za pripis sopomenk ter drugovrstnih členov na
števalnih nizov, s tem pa tudi za oblikovanje dvojnih in trojnih formul,
nedvomno predstavlja želja po vsebinski razumljivosti, ki hkrati občutno
zadeva tudi raven uveljavljenosti poimenovanj. Med prepoznavne motive
zlasti za oblikovanje dvojnih formul spada hotenje po pojasnjevanju
prevzetih besed z domačimi sopomenkami (npr. 1. in 4. zgled). Večkrat
gre tudi za način uveljavljanja bodisi dotlej neznanega ali malo znane-
ga tujega (lahko tudi kalkiranega) poimenovanja ali pa nadomestne,
priložnostno tvorjene domače sopomenke, večkrat tudi opisa (npr. 3.
zgled).14 Na osnovi sestave dvojnih in trojnih formul je mogoče slutiti
tudi tekmovalnost sopomenk, tako domačih kot prevzetih (npr. 2 in 5.
zgled). Nekaj sopomenskih dvojic, ki jih je Krelj vpletel v svoj prevod,
kaže predvsem na stilno ambicijo (npr. 6. in 8. zgled). Poleg tega, da
nizi zelo pogosto kažejo na iskanje ustreznega ekvivalenta, kopičenje
tim mogozhim Rimſkim Ceſarom, inu pod Erodeshom Kralom Iudovſkim, kakòr ie
prorokovano bilu« (KPo 1567: XXXVIb).
14 Svojsko pojasnjevalno različico predstavlja domači ustreznici pripisano (v gotici)
nemško poimenovanje, ki pa se z zapisom v izdaji iz leta 1559 ne ujema, prav tako
tudi ne s primerjano izdajo iz leta 1544: »Was iſts / das die Eſel gebunden ſtehen /
auſſen auff dem wegſcheyd?« (SA 1559: IXa) → »Kai ie to, kàr oſlica pèrvesana ſtoij
na raspotih. am Scheydweg«: (KPo 1567: XIIIb).
85
2. War diſe reyſe Marien auch beſchwerlich? (SA 1559: XXVIIb) → Ieli
Maria en teshak pot imela is Nazaretha v’Betleem? (KPo 1567: XXXVIIa);
3. Was iſt Hoſianna? (SA 1559: IXb) → Kakov glaſ alli rasum ta Iu
dovſka beſeda ima, Hoſanna? (KPo 1567: XVb);
4. Was wil vns das leren? So vil wil vns das leren (SA 1559: IXb) →
Kai to pomeni? Leto. (KPo 1567: XIIIIb).
2 Že z doslej navedenimi zgledi za Kreljevo prevodno oddaljevanje
od predloge bi bilo mogoče ponazoriti spoznanje, da so številna pojas-
njevalna dopolnila oblikovana kot dvojne ali trojne formule oz. da so
te sestavni del številnih Kreljevih samostojno dodanih pojasnjevalnih
vrivkov. Različno oblikovani naštevalni nizi, zlasti pa dvojne in trojne
formule, se pogosto omenjajo kot uveljavljena, prepoznavna oblika biblij-
ske in pridigarske stilistike, značilna za Trubarja in Dalmatina, opažena
pa tudi že pri Krelju (Merše 1996: 100, 1998: 218–219).
2.1 Osnovni vzrok za pripis sopomenk ter drugovrstnih členov na
števalnih nizov, s tem pa tudi za oblikovanje dvojnih in trojnih formul,
nedvomno predstavlja želja po vsebinski razumljivosti, ki hkrati občutno
zadeva tudi raven uveljavljenosti poimenovanj. Med prepoznavne motive
zlasti za oblikovanje dvojnih formul spada hotenje po pojasnjevanju
prevzetih besed z domačimi sopomenkami (npr. 1. in 4. zgled). Večkrat
gre tudi za način uveljavljanja bodisi dotlej neznanega ali malo znane-
ga tujega (lahko tudi kalkiranega) poimenovanja ali pa nadomestne,
priložnostno tvorjene domače sopomenke, večkrat tudi opisa (npr. 3.
zgled).14 Na osnovi sestave dvojnih in trojnih formul je mogoče slutiti
tudi tekmovalnost sopomenk, tako domačih kot prevzetih (npr. 2 in 5.
zgled). Nekaj sopomenskih dvojic, ki jih je Krelj vpletel v svoj prevod,
kaže predvsem na stilno ambicijo (npr. 6. in 8. zgled). Poleg tega, da
nizi zelo pogosto kažejo na iskanje ustreznega ekvivalenta, kopičenje
tim mogozhim Rimſkim Ceſarom, inu pod Erodeshom Kralom Iudovſkim, kakòr ie
prorokovano bilu« (KPo 1567: XXXVIb).
14 Svojsko pojasnjevalno različico predstavlja domači ustreznici pripisano (v gotici)
nemško poimenovanje, ki pa se z zapisom v izdaji iz leta 1559 ne ujema, prav tako
tudi ne s primerjano izdajo iz leta 1544: »Was iſts / das die Eſel gebunden ſtehen /
auſſen auff dem wegſcheyd?« (SA 1559: IXa) → »Kai ie to, kàr oſlica pèrvesana ſtoij
na raspotih. am Scheydweg«: (KPo 1567: XIIIb).
85
