Page 91 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 91
MAJDA MERŠE
1. Aber ſie ſollen allezeyt antworten: Es ſey des Herrn behelh / Er
wöll es alſo haben (SA 1559: IXa) → Oni pak imaio vſelei odgovoriti
inu rezhi, Goſpod ijh potreboie: On ie sapovedal, on ȏzhe to iméti (KPo
1567: XIIIb);
2. da kamen die weiſen vom Morgenland […] vnd ſprachen (SA 1559:
XLb) → pole prido Magi od ſolnzhniga ſhoda […] inu vpraſhaio rekoch
(KPo 1567: LIIb);
3. Er ſagt: Fürchtet euch nicht / Sehet (SA 1559: XXVIIIa) → Obto
ijh troſhta Angel inu ijm dobro ſàrce daie, tèr pravi: Pole (KPo 1567:
XXXVIIIb).
Čeprav so tovrstne razširitve zelo pogoste, je mogoče zaslediti tudi
primere, ki kažejo na prevodni izpust drugega glagola rekanja. Zgled
kaže, da je poleg drugega glagola izpuščen tudi del sobesedila, ki je zaradi
pomenske razvidnosti in predvidljivega števila udeleženskih vlog (vezlji-
vostno abstrahiranih kot kdo kaj komu) glagola odgovoriti predvidljiv.
Npr.: Da antwort er / vnnd ſprach zu dem / der es jm anſaget (SA 1559:
XLVIIIa–b) → On pak odgovori tako (KPo 1567: LXIIIb).
2.3 Našteti zgledi kažejo, da se nizi razlikujejo tudi glede na tvorje-
nost in izvor členov. Slednji so v priredne zveze večinoma povezani z
veznikom inu, redkeje z ali, ali pa so dodani za vejico. Med oblikovno
značilnejše in hkati prepoznavne razširitvene tipe spada navezava dru-
gega člena s to je. Npr.:
1. Von den erſten zukunfft vnſers Herren Ieſu Chriſti des Sons Gottes
(SA 1559: VIIb) → OD pèrviga Adventa, to je, prihoda Goſpoda naſhiga
IESVSA Chriſtuſa (KPo 1567: IXb);
2. Gelobet ſey der da kombt in dem namen des Herren (SA 1559: VIIb)
→ Blagoſlavlien, to ie, shegnan bodi kijr pride v’Imeny Goſpodnim (KPo
1567: Xb).
2.4 Naštevalne nize, organizirane kot dvojne ali trojne formule, veči-
noma sestavljajo sopomenke, redkeje pomensko sorodna ali pomensko
dopolnilna poimenovanja, občasno pa tudi pomensko različna poime-
novanja, ki so namenjena celovite(jše)mu orisu prikazovanega dejanja,
dogajanja ali stanja. Krelj namesto dejanja, omenjenega v Spangenber-
govi postili, pogosto navaja dve zaporedni, natančnejši dogajalni oz.
izvedbeni fazi. Med tovrstne povezave spadajo tudi pari, sestavljeni iz
89
1. Aber ſie ſollen allezeyt antworten: Es ſey des Herrn behelh / Er
wöll es alſo haben (SA 1559: IXa) → Oni pak imaio vſelei odgovoriti
inu rezhi, Goſpod ijh potreboie: On ie sapovedal, on ȏzhe to iméti (KPo
1567: XIIIb);
2. da kamen die weiſen vom Morgenland […] vnd ſprachen (SA 1559:
XLb) → pole prido Magi od ſolnzhniga ſhoda […] inu vpraſhaio rekoch
(KPo 1567: LIIb);
3. Er ſagt: Fürchtet euch nicht / Sehet (SA 1559: XXVIIIa) → Obto
ijh troſhta Angel inu ijm dobro ſàrce daie, tèr pravi: Pole (KPo 1567:
XXXVIIIb).
Čeprav so tovrstne razširitve zelo pogoste, je mogoče zaslediti tudi
primere, ki kažejo na prevodni izpust drugega glagola rekanja. Zgled
kaže, da je poleg drugega glagola izpuščen tudi del sobesedila, ki je zaradi
pomenske razvidnosti in predvidljivega števila udeleženskih vlog (vezlji-
vostno abstrahiranih kot kdo kaj komu) glagola odgovoriti predvidljiv.
Npr.: Da antwort er / vnnd ſprach zu dem / der es jm anſaget (SA 1559:
XLVIIIa–b) → On pak odgovori tako (KPo 1567: LXIIIb).
2.3 Našteti zgledi kažejo, da se nizi razlikujejo tudi glede na tvorje-
nost in izvor členov. Slednji so v priredne zveze večinoma povezani z
veznikom inu, redkeje z ali, ali pa so dodani za vejico. Med oblikovno
značilnejše in hkati prepoznavne razširitvene tipe spada navezava dru-
gega člena s to je. Npr.:
1. Von den erſten zukunfft vnſers Herren Ieſu Chriſti des Sons Gottes
(SA 1559: VIIb) → OD pèrviga Adventa, to je, prihoda Goſpoda naſhiga
IESVSA Chriſtuſa (KPo 1567: IXb);
2. Gelobet ſey der da kombt in dem namen des Herren (SA 1559: VIIb)
→ Blagoſlavlien, to ie, shegnan bodi kijr pride v’Imeny Goſpodnim (KPo
1567: Xb).
2.4 Naštevalne nize, organizirane kot dvojne ali trojne formule, veči-
noma sestavljajo sopomenke, redkeje pomensko sorodna ali pomensko
dopolnilna poimenovanja, občasno pa tudi pomensko različna poime-
novanja, ki so namenjena celovite(jše)mu orisu prikazovanega dejanja,
dogajanja ali stanja. Krelj namesto dejanja, omenjenega v Spangenber-
govi postili, pogosto navaja dve zaporedni, natančnejši dogajalni oz.
izvedbeni fazi. Med tovrstne povezave spadajo tudi pari, sestavljeni iz
89
