Page 175 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 175
ALEN ŠIRCA
Sveti Duh je odprl Očetovo naročje
in namešal mleko njegovih dojk.
Mešanico je dal svetu, a svet je ni spoznal,
tisti pa, ki so jo sprejeli, so dosegli popolnost na Božji desnici.
(Kocijančič in Snoj 2015, 825)
Podoba doječega očeta, ki se nam morda zdi precej tuja, je bila v antiki
navzoča tako v judovstvu kot krščanstvu. V antičnem judovstvo nanjo
naletimo na primer pri Filonu Aleksandrijskem in Targumu Visoke pesmi.
V zgodnjekrščanskih spisih pa je razen v Salamonovih odah najdemo
tudi pri Klementu Aleksandrijskem, in sicer v njegovem spisu Pedagog.
Prav zadnja kitica, ki govori o duhovnem mleku Očetovih dojk, ki
teče v svet, čeprav ga pijejo samo izvoljeni, nas odločno potisne v ozra-
čje Janezovega evangelija. Takšna čutna neposrednost je značilna za
semitsko mentaliteto, ki pa je bila v antičnem krščanstvu zaradi kulturne
hegemonije helenizma hitro marginalizirana. Danes nam odkrivanje teh
semitskih elementov v zgodnjekrščanski literaturi pomaga priti bližje k
samemu izviru oziroma nastanku krščanstva.
LITERATURA
Armstrong, Jonathan J. 2008. »Victorinus of Pettau as the Author of the Canon Muratori«.
Vigiliae Christianae 62: 1–34.
Bauckham, Richard. 2007. The Testimony of the Beloved Disciple. Narrative, History, and
Theology in the Gospel of John. Grand Rapids: Baker Academic.
Bauer, Walter. (1934) 1971. Orthodoxy and Heresy in Earliest Christianity, Philadelphia:
Fortress Press.
Berger, Klaus. 1995. Theologiegeschichte des Urchristentums: Theologie des Neuen Testa-
ments. Tübingen: Francke.
Brown, Raymond E. 2008. Uvod v Novo zavezo. Celje: Društvo Mohorjeva družba, Celjska
Mohorjeva družba.
Bultmann, Rudolf. (1941) 1971. The Gospel of John: A Commentary. Westminster: John
Knox Press.
Carson, D. A. in Douglas J. Moo. (1992) 2005. An Introduction to the New Testament.
Grand Rapids, Mich.: Zondervan.
173
Sveti Duh je odprl Očetovo naročje
in namešal mleko njegovih dojk.
Mešanico je dal svetu, a svet je ni spoznal,
tisti pa, ki so jo sprejeli, so dosegli popolnost na Božji desnici.
(Kocijančič in Snoj 2015, 825)
Podoba doječega očeta, ki se nam morda zdi precej tuja, je bila v antiki
navzoča tako v judovstvu kot krščanstvu. V antičnem judovstvo nanjo
naletimo na primer pri Filonu Aleksandrijskem in Targumu Visoke pesmi.
V zgodnjekrščanskih spisih pa je razen v Salamonovih odah najdemo
tudi pri Klementu Aleksandrijskem, in sicer v njegovem spisu Pedagog.
Prav zadnja kitica, ki govori o duhovnem mleku Očetovih dojk, ki
teče v svet, čeprav ga pijejo samo izvoljeni, nas odločno potisne v ozra-
čje Janezovega evangelija. Takšna čutna neposrednost je značilna za
semitsko mentaliteto, ki pa je bila v antičnem krščanstvu zaradi kulturne
hegemonije helenizma hitro marginalizirana. Danes nam odkrivanje teh
semitskih elementov v zgodnjekrščanski literaturi pomaga priti bližje k
samemu izviru oziroma nastanku krščanstva.
LITERATURA
Armstrong, Jonathan J. 2008. »Victorinus of Pettau as the Author of the Canon Muratori«.
Vigiliae Christianae 62: 1–34.
Bauckham, Richard. 2007. The Testimony of the Beloved Disciple. Narrative, History, and
Theology in the Gospel of John. Grand Rapids: Baker Academic.
Bauer, Walter. (1934) 1971. Orthodoxy and Heresy in Earliest Christianity, Philadelphia:
Fortress Press.
Berger, Klaus. 1995. Theologiegeschichte des Urchristentums: Theologie des Neuen Testa-
ments. Tübingen: Francke.
Brown, Raymond E. 2008. Uvod v Novo zavezo. Celje: Društvo Mohorjeva družba, Celjska
Mohorjeva družba.
Bultmann, Rudolf. (1941) 1971. The Gospel of John: A Commentary. Westminster: John
Knox Press.
Carson, D. A. in Douglas J. Moo. (1992) 2005. An Introduction to the New Testament.
Grand Rapids, Mich.: Zondervan.
173
