Page 179 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 179
MARKO KERŠEVAN
cerkve in države, razvoj od cerkve osamosvojenih znanosti in umetno-
sti … Skratka: s pojmovanjem srednjeveške družbe z dominantnostjo
katoliške cerkve kot vrhunca krščanskosti zahodne družbe se nehote
vsiljuje razlaga/teza, da je zahodna družba in civilizacija vzpostavila
svojo (»moderno«) specifičnost in nadmoč nasproti drugim šele, ko se
je postopoma osvobodila dominantnega vpliva krščanstva in cerkve.
Specifičnost, modernost, dominantnost zahodne civilizacije naj bi bila
v obratnem sorazmerju z navzočnostjo in vplivom krščanstva v njej.
2. Webrovo pojmovanje vloge protestantizma
pri nastanku modernega kapitalizma na Zahodu
In tu smo pri Webru.
Kot je znano je Weber v svoji Protestantski etiki in duhu kapitalizma
(1988) začel z empirično razvidnimi dejstvi: da so znotraj zahodnoevrop-
skih družb bile gospodarsko najbolj dinamične in uspešne, z najhitrejšim
kapitalističnim razvojem družbe, kjer je prevladoval protestantizem,
predvsem reformirano in kalvinistično krščanstvo – Anglija, Nizozem-
ska, ZDA, Švica – in da so v družbah z različnimi veroizpovedmi, kot je
bila Nemčija, protestanti nesorazmerno številni in vplivni v svetu pod-
jetništva, izobraževanja, znanosti, tehnike, torej na ključnih področjih
modernega kapitalističnega razvoja.
Webrova teza je bila, da za nastanek modernega kapitalizma niso bili
dovolj zunanji pogoji kot naravna bogastva, znanstveno-tehnični izumi,
stabilne politične razmere, razvoj trgovine in trgovskih poti (starih in na
novo odkritih, na nove celine), razviti birokratsko-upravni postopki, am-
pak tudi ustrezen kapitalistični duh. Ta moderni kapitalistični duh pa po
njegovem ravno ni bil duh nebrzdanega pohlepa po bogastvu in dobičku.
Auri sacra fames, prekleta/sveta lakota po zlatu, je stara kot civilizacije.
Špansko osvajanje Novega sveta in nenasitno ropanje zlata in bogastva
ni ustvarilo modernega kapitalističnega gospodarstva; Španija ob vsem
bogastvu in moči v 16. stoletju ni postala vodilna in perspektivna ka-
pitalistična dežela. Potrebna je bila množična, stalna, notranje spodbu-
jana, legitimna in osmišljena usmerjenost v delo in pridobitništvo. Po
177
cerkve in države, razvoj od cerkve osamosvojenih znanosti in umetno-
sti … Skratka: s pojmovanjem srednjeveške družbe z dominantnostjo
katoliške cerkve kot vrhunca krščanskosti zahodne družbe se nehote
vsiljuje razlaga/teza, da je zahodna družba in civilizacija vzpostavila
svojo (»moderno«) specifičnost in nadmoč nasproti drugim šele, ko se
je postopoma osvobodila dominantnega vpliva krščanstva in cerkve.
Specifičnost, modernost, dominantnost zahodne civilizacije naj bi bila
v obratnem sorazmerju z navzočnostjo in vplivom krščanstva v njej.
2. Webrovo pojmovanje vloge protestantizma
pri nastanku modernega kapitalizma na Zahodu
In tu smo pri Webru.
Kot je znano je Weber v svoji Protestantski etiki in duhu kapitalizma
(1988) začel z empirično razvidnimi dejstvi: da so znotraj zahodnoevrop-
skih družb bile gospodarsko najbolj dinamične in uspešne, z najhitrejšim
kapitalističnim razvojem družbe, kjer je prevladoval protestantizem,
predvsem reformirano in kalvinistično krščanstvo – Anglija, Nizozem-
ska, ZDA, Švica – in da so v družbah z različnimi veroizpovedmi, kot je
bila Nemčija, protestanti nesorazmerno številni in vplivni v svetu pod-
jetništva, izobraževanja, znanosti, tehnike, torej na ključnih področjih
modernega kapitalističnega razvoja.
Webrova teza je bila, da za nastanek modernega kapitalizma niso bili
dovolj zunanji pogoji kot naravna bogastva, znanstveno-tehnični izumi,
stabilne politične razmere, razvoj trgovine in trgovskih poti (starih in na
novo odkritih, na nove celine), razviti birokratsko-upravni postopki, am-
pak tudi ustrezen kapitalistični duh. Ta moderni kapitalistični duh pa po
njegovem ravno ni bil duh nebrzdanega pohlepa po bogastvu in dobičku.
Auri sacra fames, prekleta/sveta lakota po zlatu, je stara kot civilizacije.
Špansko osvajanje Novega sveta in nenasitno ropanje zlata in bogastva
ni ustvarilo modernega kapitalističnega gospodarstva; Španija ob vsem
bogastvu in moči v 16. stoletju ni postala vodilna in perspektivna ka-
pitalistična dežela. Potrebna je bila množična, stalna, notranje spodbu-
jana, legitimna in osmišljena usmerjenost v delo in pridobitništvo. Po
177
