Page 185 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 185
MARKO KERŠEVAN
da sprememb/razvoja – tudi v smislu modernizacije in racionalizacije
različnih področij življenja in delovanja – ni bilo na področjih drugih
svetovnih religij. Poudarja, da vsebujejo vse velike odrešitvene religije v
svoji kompleksnosti tudi racionalizatorske spodbude, toda spričo moč-
nejših in prevladujočih drugačnih notranjih in zunanjih dejavnikov do
zdaj takega modernizacijskega preboja pri njih ni bilo. Njihov nadaljnji
razvoj je spričo premoči zahodnega sveta (ki jo je tak preboj omogočil)
zdaj pomembno determiniran z izvršeno in »izvažano« modernizacijo
na zahodu: s tem, kako bodo sprejemali, spreminjali ali zavračali dosežke
in vplive zahodne modernizacije, kakšne nove sintetične ali organske
forme modernizacije bodo pri tem nastale. Ob tem se velja spomniti na
staro sociološko tezo/spoznanje, da način, razlogi (in razlage) nastanka
nekega pojava niso isti kot način, razlogi in razlage njegovega nadaljnjega
obstoja in razvoja.
Kako se danes »nekrščanski« svet, prostor nekrščanskih svetovnih
religij sooča z globaliziranjem zahodne modernosti, kako danes Kitajska,
Japonska, Indija, islamski svet današnjega Bližnjega vzhoda, južne Azije,
Afrike sprejemajo, selekcionirajo, transformirajo, zavračajo to moder-
nost – znanstveno-tehnične dosežke, obvezno splošno izobraževanje,
kapitalistično gospodarstvo, birokratizacijo in demokratizacijo državne
oblasti in pravno državo, moderni individualizem in načelo človekovih
pravic, vključno z načelom verske svobode – je stvar poznavalcev teh
dežel in njihovih religij.6 Posebno vprašanje je odprtost različnih dežel
za sprejemanje neposredno krščanske religije same (in katere od krščan-
skih usmeritev?). Da so med temi svetovi pri vsem tem velike razlike, je
očitno tudi od daleč; težje je odgovoriti na vprašanje, zakaj je temu tako.
Webrove teze in analize so pri tem gotovo izziv, koliko so v pomoč, koliko
pa celo v oviro v videnju in razumevanju novega, je spet stvar zunanjih
poznavalcev in notranjih diskusij v teh deželah samih.
6 Nekaj smernic in dostopne literature za razpravo v tej zvezi navajam v spremni besedi
k izdaji Webrovih Izbranih spisov iz sociologije religije (Weber 2016, 324–333).
183
da sprememb/razvoja – tudi v smislu modernizacije in racionalizacije
različnih področij življenja in delovanja – ni bilo na področjih drugih
svetovnih religij. Poudarja, da vsebujejo vse velike odrešitvene religije v
svoji kompleksnosti tudi racionalizatorske spodbude, toda spričo moč-
nejših in prevladujočih drugačnih notranjih in zunanjih dejavnikov do
zdaj takega modernizacijskega preboja pri njih ni bilo. Njihov nadaljnji
razvoj je spričo premoči zahodnega sveta (ki jo je tak preboj omogočil)
zdaj pomembno determiniran z izvršeno in »izvažano« modernizacijo
na zahodu: s tem, kako bodo sprejemali, spreminjali ali zavračali dosežke
in vplive zahodne modernizacije, kakšne nove sintetične ali organske
forme modernizacije bodo pri tem nastale. Ob tem se velja spomniti na
staro sociološko tezo/spoznanje, da način, razlogi (in razlage) nastanka
nekega pojava niso isti kot način, razlogi in razlage njegovega nadaljnjega
obstoja in razvoja.
Kako se danes »nekrščanski« svet, prostor nekrščanskih svetovnih
religij sooča z globaliziranjem zahodne modernosti, kako danes Kitajska,
Japonska, Indija, islamski svet današnjega Bližnjega vzhoda, južne Azije,
Afrike sprejemajo, selekcionirajo, transformirajo, zavračajo to moder-
nost – znanstveno-tehnične dosežke, obvezno splošno izobraževanje,
kapitalistično gospodarstvo, birokratizacijo in demokratizacijo državne
oblasti in pravno državo, moderni individualizem in načelo človekovih
pravic, vključno z načelom verske svobode – je stvar poznavalcev teh
dežel in njihovih religij.6 Posebno vprašanje je odprtost različnih dežel
za sprejemanje neposredno krščanske religije same (in katere od krščan-
skih usmeritev?). Da so med temi svetovi pri vsem tem velike razlike, je
očitno tudi od daleč; težje je odgovoriti na vprašanje, zakaj je temu tako.
Webrove teze in analize so pri tem gotovo izziv, koliko so v pomoč, koliko
pa celo v oviro v videnju in razumevanju novega, je spet stvar zunanjih
poznavalcev in notranjih diskusij v teh deželah samih.
6 Nekaj smernic in dostopne literature za razpravo v tej zvezi navajam v spremni besedi
k izdaji Webrovih Izbranih spisov iz sociologije religije (Weber 2016, 324–333).
183
