Page 26 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 26
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
7
Obrnimo se zdaj še k zgodovinskim temam:
V literaturi se upravičeno poudarja Heglovo priznanje francoski revo-
luciji. O Heglu in francoski revoluciji je bilo napisanih že več znamenitih
knjig. Ker pa je sam postavljal protestantizem kot religijsko utemeljitev
idej svobode, enakosti in bratstva, je seveda analiza protestantizma po-
membno zastopana v njegovih knjigah in predavanjih. Videli bomo, da
ima Heglov priznavajoči odnos tudi neki dodatni luteranski poudarek.
Hegel namreč pravi, da je bil eden od vzrokov za revolucijo tudi ta, da
je bila vlada »katoliška, torej pojem svobode, uma zakonov, ni veljal kot
zadnja absolutna zaveza, ker sta sveto in religiozna vest od tega ločena. In
na en mah se je uveljavila misel, pojem pravice, temu pa se staro ogrod-
je nepravice ni moglo upirati«. Prišlo je do tega, da se je človek »oprl
na glavo, se pravi, na misel«, in spoznal, »da naj misel vlada duhovni
dejanskosti. To je bilo s tem veličasten sončni vzhod. Vsa misleča bitja
so se udeležila slavljenja te epohe«. In zdaj Hegel pomenljivo dodaja:
»Vzvišena ganjenost je vladala v tistem času, entuziazem duha je spravil
svet v drget, kot da je šele zdaj prišlo do dejanske sprave božanskega s
svetom.« (TWA 12, 529.)18
Kaj za Hegla pomeni, da se je zdelo, »kot da sta se zdaj prvič […]«.
Velika gesla francoske revolucije so: Liberté, égalité, fraternité, »svoboda,
enakost, bratstvo«. Toda ta gesla, pravi Hegel, so v zgodovino vstopila
s krščanstvom; a potrebnega je bilo še veliko časa, da so se uveljavila.
Vsak človek je bitje s svobodno voljo; vsi ljudje so pred Bogom enaki;
vsak bližnji je tvoj brat (ali sestra). Potem ko so te besede v krščanstvu
izrečene, gre zgodovinski razvoj svojo pot in naposled pride z reformacijo
čas, da se ta gesla obnovijo.
Veliki družbeni preobrat, ki ga je prinesla francoska revolucija, ko-
renini v razsvetljenstvu, a razsvetljenstvo je po svoji vsebini razdelava
idej, ki jih je prinesla reformacija. S francosko revolucijo ta gesla posta-
nejo politični program in dobijo podobo revolucijskih političnih gesel.
Kot pravi Hegel sam, so francoski razsvetljenci »v drugi podobi izvršili
18 Predavanja o filozofiji zgodovine.
24
7
Obrnimo se zdaj še k zgodovinskim temam:
V literaturi se upravičeno poudarja Heglovo priznanje francoski revo-
luciji. O Heglu in francoski revoluciji je bilo napisanih že več znamenitih
knjig. Ker pa je sam postavljal protestantizem kot religijsko utemeljitev
idej svobode, enakosti in bratstva, je seveda analiza protestantizma po-
membno zastopana v njegovih knjigah in predavanjih. Videli bomo, da
ima Heglov priznavajoči odnos tudi neki dodatni luteranski poudarek.
Hegel namreč pravi, da je bil eden od vzrokov za revolucijo tudi ta, da
je bila vlada »katoliška, torej pojem svobode, uma zakonov, ni veljal kot
zadnja absolutna zaveza, ker sta sveto in religiozna vest od tega ločena. In
na en mah se je uveljavila misel, pojem pravice, temu pa se staro ogrod-
je nepravice ni moglo upirati«. Prišlo je do tega, da se je človek »oprl
na glavo, se pravi, na misel«, in spoznal, »da naj misel vlada duhovni
dejanskosti. To je bilo s tem veličasten sončni vzhod. Vsa misleča bitja
so se udeležila slavljenja te epohe«. In zdaj Hegel pomenljivo dodaja:
»Vzvišena ganjenost je vladala v tistem času, entuziazem duha je spravil
svet v drget, kot da je šele zdaj prišlo do dejanske sprave božanskega s
svetom.« (TWA 12, 529.)18
Kaj za Hegla pomeni, da se je zdelo, »kot da sta se zdaj prvič […]«.
Velika gesla francoske revolucije so: Liberté, égalité, fraternité, »svoboda,
enakost, bratstvo«. Toda ta gesla, pravi Hegel, so v zgodovino vstopila
s krščanstvom; a potrebnega je bilo še veliko časa, da so se uveljavila.
Vsak človek je bitje s svobodno voljo; vsi ljudje so pred Bogom enaki;
vsak bližnji je tvoj brat (ali sestra). Potem ko so te besede v krščanstvu
izrečene, gre zgodovinski razvoj svojo pot in naposled pride z reformacijo
čas, da se ta gesla obnovijo.
Veliki družbeni preobrat, ki ga je prinesla francoska revolucija, ko-
renini v razsvetljenstvu, a razsvetljenstvo je po svoji vsebini razdelava
idej, ki jih je prinesla reformacija. S francosko revolucijo ta gesla posta-
nejo politični program in dobijo podobo revolucijskih političnih gesel.
Kot pravi Hegel sam, so francoski razsvetljenci »v drugi podobi izvršili
18 Predavanja o filozofiji zgodovine.
24
