Page 29 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 29
BOŽIDAR DEBENJAK
zatorej religija, takovšna je država in njen ustroj; izšla je dejansko iz nje,
in sicer tako, da je bila atenska in rimska država mogoča le v specifičnem
poganstvu teh ljudstev, tako kot ima tudi kaka katoliška država drugega
duha in drug ustroj kot pa kaka protestantska. (Hegel 1999, 103.)22
In dalje, v odstavkih o obeh Amerikah: Razen v tedanji Braziliji, ki
je bila cesarstvo, sta se tako Južna kot Severna Amerika konstituirali v
republikah.
Če zdaj primerjamo Južno Ameriko, tako da zraven štejemo še Meh iko,
s Severno Ameriko, bomo zapazili presenetljiv kontrast. V Severni Ame-
riki vidimo uspevanje tako spričo naraščanja industrije in prebivalstva,
spričo občanskega reda in trdne svobode; vsa federacija tvori le eno
državo in ima svoja politična središča. Nasprotno pa v Južni Ameriki
republike slone le na vojaški oblasti; vsa zgodovina je nenehen prevrat;
federirane države razpadejo, druge se spet povežejo, in vse te spremem
be so utemeljene z vojaškimi revolucijami. Pobližji razločki obeh delov
Amerike nam kažejo dve nasprotni usmeritvi: ena točka je politična,
druga je religija. Južna Amerika, kjer so se naselili Španci in imeli v
rokah vrhovno oblast, je katoliška, Severna Amerika, čeravno dežela
sekt sploh, je v temeljnih potezah vendarle protestantska. Nadaljnje
neujemanje je to, da je bila Južna Amerika osvojena, Severna Amerika
pa kolonizirana. Španci so se polastili Južne Amerike, da bi vladali in
obogateli, tako s političnimi funkcijami kot z izsiljevanjem. Ker so bili
odvisni od zelo oddaljene matične dežele, je imela njihova samovolja
večji manevrski prostor, in z močjo, spretnostjo in samozavestjo so
dobili veliko premoč nad Indijanci. Tisto plemenito in velikodušno v
španskem značaju ni prišlo tja čez v Ameriko. […]
Severnoameriške ljudovlade so nasprotno Evropejci povsem koloni-
zirali. Ker so bili v Angliji puritanci, episkopalci in katoliki sredi stalnega
spopadanja in so imeli premoč zdaj eni, zdaj drugi, so se mnogi izselili,
da bi na tuji zemljini poiskali svobodo religije. Industriozni Evropejci
so bili tisti, ki so se marljivo lotili poljedelstva, gojenja tobaka in bom-
baža itn. Brž je nastopila obča usmeritev v delo; in substanca celote so
bile potrebe, spokoj, občanska pravičnost, varnost, svoboda in neko
22 Um v zgodovini, §200.
27
zatorej religija, takovšna je država in njen ustroj; izšla je dejansko iz nje,
in sicer tako, da je bila atenska in rimska država mogoča le v specifičnem
poganstvu teh ljudstev, tako kot ima tudi kaka katoliška država drugega
duha in drug ustroj kot pa kaka protestantska. (Hegel 1999, 103.)22
In dalje, v odstavkih o obeh Amerikah: Razen v tedanji Braziliji, ki
je bila cesarstvo, sta se tako Južna kot Severna Amerika konstituirali v
republikah.
Če zdaj primerjamo Južno Ameriko, tako da zraven štejemo še Meh iko,
s Severno Ameriko, bomo zapazili presenetljiv kontrast. V Severni Ame-
riki vidimo uspevanje tako spričo naraščanja industrije in prebivalstva,
spričo občanskega reda in trdne svobode; vsa federacija tvori le eno
državo in ima svoja politična središča. Nasprotno pa v Južni Ameriki
republike slone le na vojaški oblasti; vsa zgodovina je nenehen prevrat;
federirane države razpadejo, druge se spet povežejo, in vse te spremem
be so utemeljene z vojaškimi revolucijami. Pobližji razločki obeh delov
Amerike nam kažejo dve nasprotni usmeritvi: ena točka je politična,
druga je religija. Južna Amerika, kjer so se naselili Španci in imeli v
rokah vrhovno oblast, je katoliška, Severna Amerika, čeravno dežela
sekt sploh, je v temeljnih potezah vendarle protestantska. Nadaljnje
neujemanje je to, da je bila Južna Amerika osvojena, Severna Amerika
pa kolonizirana. Španci so se polastili Južne Amerike, da bi vladali in
obogateli, tako s političnimi funkcijami kot z izsiljevanjem. Ker so bili
odvisni od zelo oddaljene matične dežele, je imela njihova samovolja
večji manevrski prostor, in z močjo, spretnostjo in samozavestjo so
dobili veliko premoč nad Indijanci. Tisto plemenito in velikodušno v
španskem značaju ni prišlo tja čez v Ameriko. […]
Severnoameriške ljudovlade so nasprotno Evropejci povsem koloni-
zirali. Ker so bili v Angliji puritanci, episkopalci in katoliki sredi stalnega
spopadanja in so imeli premoč zdaj eni, zdaj drugi, so se mnogi izselili,
da bi na tuji zemljini poiskali svobodo religije. Industriozni Evropejci
so bili tisti, ki so se marljivo lotili poljedelstva, gojenja tobaka in bom-
baža itn. Brž je nastopila obča usmeritev v delo; in substanca celote so
bile potrebe, spokoj, občanska pravičnost, varnost, svoboda in neko
22 Um v zgodovini, §200.
27
