Page 284 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 284
PREVODI
politične soodgovornosti ne more pozabiti drugega: prizadevanja za
tako ureditev prava, ki bo onemogočila, da bi njegova enakost za vse
služila za pokrivalo, pod katerim bi pravo dejansko pomenilo neenako
omejevanje in neenako varovanje za močne in šibke, za samostojne in
nesamostojne, bogate in revne, delodajalce in delojemalce. Krščanska
skupnost se v političnem prostoru neizogibno zavzema in bojuje za so-
cialno pravičnost. In v izboru med različnimi socialističnimi možnost-
mi (socialni liberalizem?, zadružništvo?, sindikalizem? prostodenarno
gospodarstvo?, zmerni? ali radikalni marksizem?) bo vedno izbirala
tisto, od katere (ko pusti ob strani druge vidike) pričakuje največjo
mero socialne pravičnosti.
18.
Skupnost kristjanov je skupnost tistih, ki so po besedi Božje milosti
in duhu Božje ljubezni poklicani v svobodo Božjih otrok. Prevedeno
in preneseno v politično dejanskost to pomeni: vsakemu državljanu
priznava temeljno pravico do svobode, ki jo mora zagotavljati drža-
vljanska skupnost; svobodo, da po svojem uvidu in izbiri sam sprejema
svoje odločitve v politično-pravni sferi in jih samostojno uresničuje;
svobodo bivanja v določenih, politično-pravno varovanih in urejenih
sferah (družina, izobraževanje, umetnost, znanost, verovanje). Skupnost
kristjanov se ne bo v vsakršnih okoliščinah upirala praktični diktaturi, to
je delnemu in začasnemu omejevanju teh svoboščin, se pa bo v vsakršnih
okoliščinah uprla načelni diktaturi, to je totalni državi. Zrel kristjan je
lahko le zrel državljan in lahko tudi od svojih sodržavljanov pričakuje,
da bodo živeli kot zreli ljudje.
19.
Skupnost kristjanov je skupnost tistih, ki so kot udje enega telesa z
eno glavo povezani in zavezani svojemu Gospodu in s tem med seboj.
Iz tega izhaja, da svoje politične svobode in vsakemu državljanu zago-
tovljenih temeljnih pravic nikakor ne razumejo drugače kot v smislu
temeljne dolžnosti do odgovornosti, ki se zahteva od njih (kar v klasič-
nih proklamacijah človekovih pravic tako v ZDA kot v Franciji ni prav
jasno izrečeno). Državljan je tako v politični kot nepolitični sferi svojih
282
politične soodgovornosti ne more pozabiti drugega: prizadevanja za
tako ureditev prava, ki bo onemogočila, da bi njegova enakost za vse
služila za pokrivalo, pod katerim bi pravo dejansko pomenilo neenako
omejevanje in neenako varovanje za močne in šibke, za samostojne in
nesamostojne, bogate in revne, delodajalce in delojemalce. Krščanska
skupnost se v političnem prostoru neizogibno zavzema in bojuje za so-
cialno pravičnost. In v izboru med različnimi socialističnimi možnost-
mi (socialni liberalizem?, zadružništvo?, sindikalizem? prostodenarno
gospodarstvo?, zmerni? ali radikalni marksizem?) bo vedno izbirala
tisto, od katere (ko pusti ob strani druge vidike) pričakuje največjo
mero socialne pravičnosti.
18.
Skupnost kristjanov je skupnost tistih, ki so po besedi Božje milosti
in duhu Božje ljubezni poklicani v svobodo Božjih otrok. Prevedeno
in preneseno v politično dejanskost to pomeni: vsakemu državljanu
priznava temeljno pravico do svobode, ki jo mora zagotavljati drža-
vljanska skupnost; svobodo, da po svojem uvidu in izbiri sam sprejema
svoje odločitve v politično-pravni sferi in jih samostojno uresničuje;
svobodo bivanja v določenih, politično-pravno varovanih in urejenih
sferah (družina, izobraževanje, umetnost, znanost, verovanje). Skupnost
kristjanov se ne bo v vsakršnih okoliščinah upirala praktični diktaturi, to
je delnemu in začasnemu omejevanju teh svoboščin, se pa bo v vsakršnih
okoliščinah uprla načelni diktaturi, to je totalni državi. Zrel kristjan je
lahko le zrel državljan in lahko tudi od svojih sodržavljanov pričakuje,
da bodo živeli kot zreli ljudje.
19.
Skupnost kristjanov je skupnost tistih, ki so kot udje enega telesa z
eno glavo povezani in zavezani svojemu Gospodu in s tem med seboj.
Iz tega izhaja, da svoje politične svobode in vsakemu državljanu zago-
tovljenih temeljnih pravic nikakor ne razumejo drugače kot v smislu
temeljne dolžnosti do odgovornosti, ki se zahteva od njih (kar v klasič-
nih proklamacijah človekovih pravic tako v ZDA kot v Franciji ni prav
jasno izrečeno). Državljan je tako v politični kot nepolitični sferi svojih
282
