Page 286 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 286
PREVODI
beti za različne službe in zanje izbrati različne ljudi; če bi jih združili
v rokah enega človeka, to ne bi prispevalo k enotnosti skupnega dela,
ampak bi jo razbilo. Krščanska skupnost bo dajala vzgled v spoznanju
in spoštovanju te nujnosti.
22.
Skupnost kristjanov živi od razkritja pravega Boga in njegovega ra-
zodetja, živi od njega kot luči, ki je bila prižgana v Jezusu Kristusu, da
razprši temo. Živi od dneva, ki je napočil z Gospodom in njena naloga
nasproti svetu je, da ga zbudi in mu pove, da se dani. Nujna politična
analogija tega je odločno nasprotovanje krščanske skupnosti vsakršni
tajni politiki in tajni diplomaciji. Tudi v politični sferi hoče biti skrivana
le krivica, medtem ko se pravo/pravica odlikuje nasproti ne-pravu/krivici
prav po tem, da pri svojem uveljavljanju in izvajanju sili k transparent
nosti, svetlobi, javnosti. Kjer sta svoboda in odgovornost eno v službi
skupnosti državljanov, se lahko in mora govoriti vsem ušesom in delovati
pred vsemi očmi; zakonodajalec, upravljavec in sodnik so tu lahko – in
morajo biti – odgovorni na vse strani, ne da bi jih to motilo pri izvajanju
njihovih nalog in ne da bi postali zato odvisni od javnosti. Državniška
spretnost, ki se skriva v temi, je spretnost anarhične ali tiranske države,
ki mora skrivati slabo vest svojih državljanov ali funkcionarjev. Skupnost
kristjanov ji pri tem nikakor ne bo nudila podpore.
23.
Krščanska skupnost je utemeljena in se hrani s svobodno Božjo be-
sedo, ki svojo svobodo v Svetem pismu vedno znova ohranja in potrjuje.
Krščanska skupnost v svojem prostoru zaupa človeški besedi, da bo
svobodno prenašala in oznanjala svobodno Božjo besedo. Tvegati mora
analogijo in tudi v političnem prostoru pripisati svobodni človeški besedi
obet in pozitiven, konstruktiven pomen. Ne more biti tu načelno nezaup
ljiva, če ji tam (z dobrim razlogom) tako polno zaupa. Računati mora s
tem, da besede niso nujno prazne in nekoristne ali celo nevarne in da so
prave besede ključne za razjasnitev in uresničitev odločilnih zadev. Kljub
nevarnosti, da lahko postanejo glasne prav prazne, nekoristne, nevarne
besede, se bo zavzemala, da pravi besedi ne bo manjkalo možnosti, da
284
beti za različne službe in zanje izbrati različne ljudi; če bi jih združili
v rokah enega človeka, to ne bi prispevalo k enotnosti skupnega dela,
ampak bi jo razbilo. Krščanska skupnost bo dajala vzgled v spoznanju
in spoštovanju te nujnosti.
22.
Skupnost kristjanov živi od razkritja pravega Boga in njegovega ra-
zodetja, živi od njega kot luči, ki je bila prižgana v Jezusu Kristusu, da
razprši temo. Živi od dneva, ki je napočil z Gospodom in njena naloga
nasproti svetu je, da ga zbudi in mu pove, da se dani. Nujna politična
analogija tega je odločno nasprotovanje krščanske skupnosti vsakršni
tajni politiki in tajni diplomaciji. Tudi v politični sferi hoče biti skrivana
le krivica, medtem ko se pravo/pravica odlikuje nasproti ne-pravu/krivici
prav po tem, da pri svojem uveljavljanju in izvajanju sili k transparent
nosti, svetlobi, javnosti. Kjer sta svoboda in odgovornost eno v službi
skupnosti državljanov, se lahko in mora govoriti vsem ušesom in delovati
pred vsemi očmi; zakonodajalec, upravljavec in sodnik so tu lahko – in
morajo biti – odgovorni na vse strani, ne da bi jih to motilo pri izvajanju
njihovih nalog in ne da bi postali zato odvisni od javnosti. Državniška
spretnost, ki se skriva v temi, je spretnost anarhične ali tiranske države,
ki mora skrivati slabo vest svojih državljanov ali funkcionarjev. Skupnost
kristjanov ji pri tem nikakor ne bo nudila podpore.
23.
Krščanska skupnost je utemeljena in se hrani s svobodno Božjo be-
sedo, ki svojo svobodo v Svetem pismu vedno znova ohranja in potrjuje.
Krščanska skupnost v svojem prostoru zaupa človeški besedi, da bo
svobodno prenašala in oznanjala svobodno Božjo besedo. Tvegati mora
analogijo in tudi v političnem prostoru pripisati svobodni človeški besedi
obet in pozitiven, konstruktiven pomen. Ne more biti tu načelno nezaup
ljiva, če ji tam (z dobrim razlogom) tako polno zaupa. Računati mora s
tem, da besede niso nujno prazne in nekoristne ali celo nevarne in da so
prave besede ključne za razjasnitev in uresničitev odločilnih zadev. Kljub
nevarnosti, da lahko postanejo glasne prav prazne, nekoristne, nevarne
besede, se bo zavzemala, da pravi besedi ne bo manjkalo možnosti, da
284
