Page 288 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 288
PREVODI
V skupnosti kristjanov se je tudi v tem pogledu uživalo svoboden zrak
in od nje naj ga postanejo deležni tudi drugi.
26.
Krščanska skupnost pozna božjo jezo in sodbo, toda ve, da je ta
trenutna, njegova milost pa večna. Politična analogija te resnice je v
naslednjem: Tudi krščanska skupnost lahko v določenih okoliščinah
odobrava, podpira ali celo spodbuja nasilno reševanje konfliktov v
skupn osti državljanov: nasilno ukrepanje policije in tovrstna sodna
kaznovanja, oborožen upor proti vladi, ki ni več legitimna in dorasla
svojim nalogam, ali jih ni več vredna – upor, ki ni usmerjan proti legi-
timni oblasti kot taki, ampak si jo ravno prizadeva znova vzpostaviti;
obrambna vojna proti zunanjim sovražnikom države. Le kako bi lahko
ravno skupnost kristjanov tu odtegnila svojo solidarnost? Toda tako
nasilno reševanje konfliktov sme biti zanjo le ultima ratio regis, le zadnje
sredstvo vladanja. Odobravala in podpirala ga bo le, ko/če se vsili kot
trenutno zadnja neizogibna možnost. Prizadevala si bo, kolikor je le
mogoče odmakniti take trenutke in se jim izogniti s tem, da svari pred
njimi, dokler obstajajo še druge možnosti. Ne more pa se zavzemati za
absolutni mir, za mir za vsako ceno. Zavzemala se bo za ohranjanje in
obnavljanje miru znotraj države in navzven, nobena cena ne bo previ-
soka – razen v skrajnem primeru ukinitve in zrušenja prav(n)e države
in s tem dejanskega zanikanja Božje odredbe. Preden se pridruži klicem
k nasilju, bo storila vse in pokazala vso iznajdljivost pri iskanju drugih
možnosti! Popolnost nebeškega Očeta, ki ostaja tudi nebeški sodnik,
zahteva tam, kjer je spoznana, mirovno politiko, ki gre do samih meja
človeško mogočega.
27.
To so le nekateri primeri krščanskega političnega razlikovanja, pre-
sojanja, izbiranja, hotenja, angažiranja: primeri analogij, metafor, prilik
Božjega kraljestva (ki ga veruje in oznanja skupnost kristjanov) v pro-
storu zunanjih, relativnih, začasnih vprašanj življenja državljanske skup-
nosti. Pot od enega do drugega zahteva krščansko, duhovno, preroško
spoznanje. Navedene točke primerjanja/metaforiziranja in odločanja
286
V skupnosti kristjanov se je tudi v tem pogledu uživalo svoboden zrak
in od nje naj ga postanejo deležni tudi drugi.
26.
Krščanska skupnost pozna božjo jezo in sodbo, toda ve, da je ta
trenutna, njegova milost pa večna. Politična analogija te resnice je v
naslednjem: Tudi krščanska skupnost lahko v določenih okoliščinah
odobrava, podpira ali celo spodbuja nasilno reševanje konfliktov v
skupn osti državljanov: nasilno ukrepanje policije in tovrstna sodna
kaznovanja, oborožen upor proti vladi, ki ni več legitimna in dorasla
svojim nalogam, ali jih ni več vredna – upor, ki ni usmerjan proti legi-
timni oblasti kot taki, ampak si jo ravno prizadeva znova vzpostaviti;
obrambna vojna proti zunanjim sovražnikom države. Le kako bi lahko
ravno skupnost kristjanov tu odtegnila svojo solidarnost? Toda tako
nasilno reševanje konfliktov sme biti zanjo le ultima ratio regis, le zadnje
sredstvo vladanja. Odobravala in podpirala ga bo le, ko/če se vsili kot
trenutno zadnja neizogibna možnost. Prizadevala si bo, kolikor je le
mogoče odmakniti take trenutke in se jim izogniti s tem, da svari pred
njimi, dokler obstajajo še druge možnosti. Ne more pa se zavzemati za
absolutni mir, za mir za vsako ceno. Zavzemala se bo za ohranjanje in
obnavljanje miru znotraj države in navzven, nobena cena ne bo previ-
soka – razen v skrajnem primeru ukinitve in zrušenja prav(n)e države
in s tem dejanskega zanikanja Božje odredbe. Preden se pridruži klicem
k nasilju, bo storila vse in pokazala vso iznajdljivost pri iskanju drugih
možnosti! Popolnost nebeškega Očeta, ki ostaja tudi nebeški sodnik,
zahteva tam, kjer je spoznana, mirovno politiko, ki gre do samih meja
človeško mogočega.
27.
To so le nekateri primeri krščanskega političnega razlikovanja, pre-
sojanja, izbiranja, hotenja, angažiranja: primeri analogij, metafor, prilik
Božjega kraljestva (ki ga veruje in oznanja skupnost kristjanov) v pro-
storu zunanjih, relativnih, začasnih vprašanj življenja državljanske skup-
nosti. Pot od enega do drugega zahteva krščansko, duhovno, preroško
spoznanje. Navedene točke primerjanja/metaforiziranja in odločanja
286
