Page 289 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 289
KARL BARTH
torej niso členi državne ustave. Hočejo samo ilustrirati, kako naj se izhaja
z vidika krščanske skupnosti pri odločanju v državljanski skupnosti. Da
bi predstavili, kar je bistveno, bi lahko navedli dvakrat več ali le polovico
primerov ali tudi le enega samega. Imenovali smo jih primere, ker naj bi
razvidno pokazali analogen, podoben, toda povsem konkreten odnos
med krščanskim sporočilom in določenimi političnimi odločitvami in
ravnanji. Konkretneje bi lahko govorili le ob poimenovanju in utemeljitvi
posameznih zgodovinskih stališč. Tokrat smo nabrali mnogo primerov,
da bi pokazali, kako pri krščanski politiki sicer ne gre za sistem, toda
tudi ne za posamezne občasne dogodke, temveč za stalno usmerjenost,
za kontinuirano linijo obojestranskih odkritij, za povezanost eksplikacij
in aplikacij. Tu nakazana vrsta takih eksplikacij in aplikacij potrebuje
seveda dopolnitve na vseh straneh. K bistvu tu nakazanih točk analogij
in odločanj sodi, da so prevajanja in prehajanja v posameznostih vedno
diskutabilna, le bolj ali manj prepričljiva, da nimajo narave dokazov, ki jih
ni mogoče izboljšati. Naj se torej tu povedano preseže z večjo modrostjo,
globino in natančnostjo! Pri tem bo gotovo postalo jasno, da po tej poti
nikakor ni mogoče kar vsega utemeljiti in izpeljati. Zaradi enosmiselnosti
biblijskega sporočila pa se bodo njegove eksplikacije in aplikacije morale
držati stalne usmeritve in se gibati v kontinuirani liniji. Kar je bilo treba
pokazati in je tudi bilo pokazano, sta možnost in nujnost primerjave
obeh prostorov in iz njune primerjave izvedenih odločitev.
28.
Še pripomba k stalnosti in kontinuiteti tu nakazane usmeritve kr-
ščanskega političnega odločanja in delovanja: nismo argumentirali iz-
hajajoč iz neke koncepcije naravnega prava, ampak iz evangelija. Ni
pa mogoče zanikati, da smo se pri naštetih primerih večkrat srečali in
ujeli s stališči, ki so bila utemeljena tudi že naravnopravno. Kdor se je tu
in tam spomnil na Rousseauja in se tega veselil, mu privoščimo. Ni se
nam treba sramovati te soseščine. Saj smo videli: zaradi Božje odredbe
o državi je povsem mogoče, da pride na njenem področju do stvarno
pravilnih teoretičnih in praktičnih spoznanj in odločitev, pa čeprav bi
zaradi motnih virov, iz katerih izhajajo, smeli pričakovati le zablode in
napačne korake. Če bi se mi v rezultatih zares ujeli z naravno pravno
287
torej niso členi državne ustave. Hočejo samo ilustrirati, kako naj se izhaja
z vidika krščanske skupnosti pri odločanju v državljanski skupnosti. Da
bi predstavili, kar je bistveno, bi lahko navedli dvakrat več ali le polovico
primerov ali tudi le enega samega. Imenovali smo jih primere, ker naj bi
razvidno pokazali analogen, podoben, toda povsem konkreten odnos
med krščanskim sporočilom in določenimi političnimi odločitvami in
ravnanji. Konkretneje bi lahko govorili le ob poimenovanju in utemeljitvi
posameznih zgodovinskih stališč. Tokrat smo nabrali mnogo primerov,
da bi pokazali, kako pri krščanski politiki sicer ne gre za sistem, toda
tudi ne za posamezne občasne dogodke, temveč za stalno usmerjenost,
za kontinuirano linijo obojestranskih odkritij, za povezanost eksplikacij
in aplikacij. Tu nakazana vrsta takih eksplikacij in aplikacij potrebuje
seveda dopolnitve na vseh straneh. K bistvu tu nakazanih točk analogij
in odločanj sodi, da so prevajanja in prehajanja v posameznostih vedno
diskutabilna, le bolj ali manj prepričljiva, da nimajo narave dokazov, ki jih
ni mogoče izboljšati. Naj se torej tu povedano preseže z večjo modrostjo,
globino in natančnostjo! Pri tem bo gotovo postalo jasno, da po tej poti
nikakor ni mogoče kar vsega utemeljiti in izpeljati. Zaradi enosmiselnosti
biblijskega sporočila pa se bodo njegove eksplikacije in aplikacije morale
držati stalne usmeritve in se gibati v kontinuirani liniji. Kar je bilo treba
pokazati in je tudi bilo pokazano, sta možnost in nujnost primerjave
obeh prostorov in iz njune primerjave izvedenih odločitev.
28.
Še pripomba k stalnosti in kontinuiteti tu nakazane usmeritve kr-
ščanskega političnega odločanja in delovanja: nismo argumentirali iz-
hajajoč iz neke koncepcije naravnega prava, ampak iz evangelija. Ni
pa mogoče zanikati, da smo se pri naštetih primerih večkrat srečali in
ujeli s stališči, ki so bila utemeljena tudi že naravnopravno. Kdor se je tu
in tam spomnil na Rousseauja in se tega veselil, mu privoščimo. Ni se
nam treba sramovati te soseščine. Saj smo videli: zaradi Božje odredbe
o državi je povsem mogoče, da pride na njenem področju do stvarno
pravilnih teoretičnih in praktičnih spoznanj in odločitev, pa čeprav bi
zaradi motnih virov, iz katerih izhajajo, smeli pričakovati le zablode in
napačne korake. Če bi se mi v rezultatih zares ujeli z naravno pravno
287
