Page 285 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 285
KARL BARTH
odločitev in dejanj odgovoren na celotnem prostoru svoje svobode in od-
govorna je seveda tudi skupnost državljanov v dojemanju svoje svobode
kot celote. Krščanska drža presega tako individualizem kot kolektivizem,
pozna in priznava »interese« posameznika in celote, toda zoperstavi se
jim, kjer hočejo imeti zadnjo besedo; podredi jih biti državljana, biti
državljanske skupnosti pred pravom, nad katerim ne more gospodovati
ne posameznik ne celota in katerega je treba iskati, najti in mu služiti
zaradi omejitve in varovanja človeka.
20.
Kot občestvo tistih, ki živijo pod enim Gospodom na temelju krsta
v enem duhu in veri, se bo krščanska skupnost zavzemala v politični
sferi za enakost, svobodo in odgovornost vseh zrelih državljanov in to
kljub uvidu v različnost potreb, zmožnosti in nalog; zavzemala se bo
za enakost vseh pred vse enako zavezujočim in obvezujočim zakonom,
za njihovo enakost v sodelovanju pri njegovem vzpostavljanju in izva-
janju, za njihovo enakost v omejitvah in varstvih, ki jih nudi zakon. Po
krščanskem spoznanju bistva državljanske skupnosti ta enakost ne more
biti omejena z nobeno razliko v veroizpovedih ali neveroizpovedih; na
osnovi krščanskega uvida sme in mora biti tudi jasno povedano, da ni
samovoljna konvencija le omejitev političnih pravic in odgovornosti po-
sameznih stanov in ras, ampak predvsem tudi žensk, ki zares ni vredna,
da se ohrani. Iz krščanskega spoznanja izhaja le ena možna odločitev v
tej zadevi.
21.
Ker skupnost kristjanov v lastnem okviru pozna različnost darov in
nalog enega Svetega duha, bo tudi v političnem prostoru pozorna in od-
prta za nujnost ločitve različnih funkcij in oblasti – zakonodajne, izvršne
in sodne – v taki meri, da nosilci ene ne bodo mogli hkrati opravljati
drugih. Noben človek ni Bog, ki zmore brez nevarnosti za suverenost
enih in drugih združevati v eni osebi funkcijo zakonodajalca, upravljavca
in sodnika; tudi ljudstvo/narod [Volk] ni tak Bog, saj tudi kristjani kot
celota niso sami svoj gospodar in lastnik vseh njegovih oblasti. Tako tu
kot tam je tako, da je treba ljudstvu (po ljudstvu in za ljudstvo) poskr-
283
odločitev in dejanj odgovoren na celotnem prostoru svoje svobode in od-
govorna je seveda tudi skupnost državljanov v dojemanju svoje svobode
kot celote. Krščanska drža presega tako individualizem kot kolektivizem,
pozna in priznava »interese« posameznika in celote, toda zoperstavi se
jim, kjer hočejo imeti zadnjo besedo; podredi jih biti državljana, biti
državljanske skupnosti pred pravom, nad katerim ne more gospodovati
ne posameznik ne celota in katerega je treba iskati, najti in mu služiti
zaradi omejitve in varovanja človeka.
20.
Kot občestvo tistih, ki živijo pod enim Gospodom na temelju krsta
v enem duhu in veri, se bo krščanska skupnost zavzemala v politični
sferi za enakost, svobodo in odgovornost vseh zrelih državljanov in to
kljub uvidu v različnost potreb, zmožnosti in nalog; zavzemala se bo
za enakost vseh pred vse enako zavezujočim in obvezujočim zakonom,
za njihovo enakost v sodelovanju pri njegovem vzpostavljanju in izva-
janju, za njihovo enakost v omejitvah in varstvih, ki jih nudi zakon. Po
krščanskem spoznanju bistva državljanske skupnosti ta enakost ne more
biti omejena z nobeno razliko v veroizpovedih ali neveroizpovedih; na
osnovi krščanskega uvida sme in mora biti tudi jasno povedano, da ni
samovoljna konvencija le omejitev političnih pravic in odgovornosti po-
sameznih stanov in ras, ampak predvsem tudi žensk, ki zares ni vredna,
da se ohrani. Iz krščanskega spoznanja izhaja le ena možna odločitev v
tej zadevi.
21.
Ker skupnost kristjanov v lastnem okviru pozna različnost darov in
nalog enega Svetega duha, bo tudi v političnem prostoru pozorna in od-
prta za nujnost ločitve različnih funkcij in oblasti – zakonodajne, izvršne
in sodne – v taki meri, da nosilci ene ne bodo mogli hkrati opravljati
drugih. Noben človek ni Bog, ki zmore brez nevarnosti za suverenost
enih in drugih združevati v eni osebi funkcijo zakonodajalca, upravljavca
in sodnika; tudi ljudstvo/narod [Volk] ni tak Bog, saj tudi kristjani kot
celota niso sami svoj gospodar in lastnik vseh njegovih oblasti. Tako tu
kot tam je tako, da je treba ljudstvu (po ljudstvu in za ljudstvo) poskr-
283
