Page 290 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 290
PREVODI
utemeljenimi tezami, bi bilo to le potrditev, da je tudi polis v Jezusovem
kraljestvu, tudi če njegovi nosilci tega ne vedo ali nočejo vedeti in zato
tega vedenja tudi ne zmorejo uporabiti. Kako bi bilo nemogoče, da lahko
kljub svoji slepoti pridejo do stvarno pravilnih uvidov in so večkrat do
njih tudi prišli? Poganska skupnost državljanov živi od tega, da je tako
vodenje slepih vedno znova omogočilo njen obstoj in funkcije. Skupnost
kristjanov pa ji zato še posebej ne more in ne sme odreči svojega stvarno
utemeljenega, dobro opredeljenega in ustreznega uvida.
29.
Še ena pripomba k stalnosti in kontinuiteti te usmeritve in linije.
Z zadovoljstvom lahko opazimo, da kaže krščanska usmeritev izrazi-
to nagnjenost k strani, ki se jo običajno in splošno rado označuje kot
»demokratična« država. Tudi v tem primeru se bomo sicer varovali, da
bi prezrli očitna dejstva. »Demokracija« v katerem koli od tehničnih
smislov pojma (švicarska, ameriška, francoska itd.) sicer gotovo ni nujna
ureditev prave države v krščanskem smislu. Prava država je s primerjal-
nih vidikov lahko tudi monarhija ali aristokratska ureditev, včasih celo
diktatura. Obratno tudi nobena demokracija ni imuna pred tem, da bi
v mnogih ali celo v vseh primerjalnih točkah odpovedala, se skvarila,
zdrsnila ne le v anarhijo, ampak celo v tiranijo in postala neprav(ičn)
a država. Moramo tudi priznati, da je beseda in pojem »demokracija«
(»vladavina ljudstva«) nemočno sredstvo za to, da bi vsaj približno opi-
sali, za kaj vse gre po krščanskem uvidu pri skupnosti državljanov, ki
se je oblikovala in ki obstoji v skladu z Božjo odredbo. Vseeno pa zato
ne smemo prezreti, da je krščansko politično razlikovanje presojanje,
izbira in zavzemanje, nagnjeno k ureditvi države, h kateri tako imeno-
vana demokracija bolj ali manj resno in razločno vsaj teži, če je že ni
uresničila. Če vse to upoštevamo, moramo reči: močneje teži k taki kot
katerikoli drugi. Obstaja skratka afiniteta med skupnostjo kristjanov in
državljansko skupnostjo svobodnih ljudstev.
30.
Za konec še o vprašanju praktičnega uresničevanja krščansko-poli-
tičnih odločitev.
288
utemeljenimi tezami, bi bilo to le potrditev, da je tudi polis v Jezusovem
kraljestvu, tudi če njegovi nosilci tega ne vedo ali nočejo vedeti in zato
tega vedenja tudi ne zmorejo uporabiti. Kako bi bilo nemogoče, da lahko
kljub svoji slepoti pridejo do stvarno pravilnih uvidov in so večkrat do
njih tudi prišli? Poganska skupnost državljanov živi od tega, da je tako
vodenje slepih vedno znova omogočilo njen obstoj in funkcije. Skupnost
kristjanov pa ji zato še posebej ne more in ne sme odreči svojega stvarno
utemeljenega, dobro opredeljenega in ustreznega uvida.
29.
Še ena pripomba k stalnosti in kontinuiteti te usmeritve in linije.
Z zadovoljstvom lahko opazimo, da kaže krščanska usmeritev izrazi-
to nagnjenost k strani, ki se jo običajno in splošno rado označuje kot
»demokratična« država. Tudi v tem primeru se bomo sicer varovali, da
bi prezrli očitna dejstva. »Demokracija« v katerem koli od tehničnih
smislov pojma (švicarska, ameriška, francoska itd.) sicer gotovo ni nujna
ureditev prave države v krščanskem smislu. Prava država je s primerjal-
nih vidikov lahko tudi monarhija ali aristokratska ureditev, včasih celo
diktatura. Obratno tudi nobena demokracija ni imuna pred tem, da bi
v mnogih ali celo v vseh primerjalnih točkah odpovedala, se skvarila,
zdrsnila ne le v anarhijo, ampak celo v tiranijo in postala neprav(ičn)
a država. Moramo tudi priznati, da je beseda in pojem »demokracija«
(»vladavina ljudstva«) nemočno sredstvo za to, da bi vsaj približno opi-
sali, za kaj vse gre po krščanskem uvidu pri skupnosti državljanov, ki
se je oblikovala in ki obstoji v skladu z Božjo odredbo. Vseeno pa zato
ne smemo prezreti, da je krščansko politično razlikovanje presojanje,
izbira in zavzemanje, nagnjeno k ureditvi države, h kateri tako imeno-
vana demokracija bolj ali manj resno in razločno vsaj teži, če je že ni
uresničila. Če vse to upoštevamo, moramo reči: močneje teži k taki kot
katerikoli drugi. Obstaja skratka afiniteta med skupnostjo kristjanov in
državljansko skupnostjo svobodnih ljudstev.
30.
Za konec še o vprašanju praktičnega uresničevanja krščansko-poli-
tičnih odločitev.
288
