Page 32 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 32
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
objektivne pravice in dolžnosti, lahko izhaja le sesutje vseh nravnih
razmerij, topost in odvratnost […].« (Hegel 2013, 216.)25 Te besede,
ki se berejo kot neposredna kritika ameriških evangelikalcev, so prav
tako globoko luteranske. Luther je odločno nasprotoval »zanesenjaštvu«
(Schwärmerei) – subjektivističnemu branju Biblije. Rimska Cerkev je
orožje proti zanesenjaštvu iskala v tem, da je ob Biblijo postavljala ob-
vezni »nauk cerkvenega učiteljstva«, torej pokorno sprejemanje uradne
razlage. Nasprotno pa je Luther – tako kot za njim Hegel – videl obrambo
pred zanesenjaštvom v omikanosti, h kateri bistveno prispeva šola; svo-
bodni kristjan, omikano razmišljajoč, mu je garant, da Biblija ne skrkne
v mrtvo doktrino, temveč da v kristjanu živi.
VIRI IN LITERATURA
I.
TWA = Hegel, Georg Wilhelm Friedrich. 1969–71. Theorie Werkausgabe: Werke 1–20. Ur.
Eva Moldenhauer in Karl Markus Michel. Frankfurt na Majni: Suhrkamp.
II.
Hegel, Georg Wilhelm Friedrich. 1959. Einleitung in die Geschichte der Philosophie. V
Sämtliche Werke 12. Ur. Johannes Hoffmeister. 3., skrajšana izdaja. Hamburg: Felix
Meiner.
———. (1822/23) 1988. Vorlesungen über die Philosophie der Weltgeschichte 2–4: Die
orientalische Welt; Die griechische und die römische Welt; Die germanische Welt. Ur.
Georg Lasson. Ponatis 2. izdaje iz 1923. Hamburg: Felix Meiner.
———. 1999. Filozofija svetovne zgodovine: predavanja; Uvod, Um v zgodovini. Prev.
Božidar Debenjak. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
———. 2013. Oris filozofije pravice. Prev. Zdravko Kobe. Ljubljana: Društvo za teoretsko
psihoanalizo.
———. 2015. Predavanja o filozofiji religije 1. Prev. Robert Vouk. Ljubljana: Društvo za
teoretsko psihoanalizo.
25 Oris filozofije pravice, §270.
30
objektivne pravice in dolžnosti, lahko izhaja le sesutje vseh nravnih
razmerij, topost in odvratnost […].« (Hegel 2013, 216.)25 Te besede,
ki se berejo kot neposredna kritika ameriških evangelikalcev, so prav
tako globoko luteranske. Luther je odločno nasprotoval »zanesenjaštvu«
(Schwärmerei) – subjektivističnemu branju Biblije. Rimska Cerkev je
orožje proti zanesenjaštvu iskala v tem, da je ob Biblijo postavljala ob-
vezni »nauk cerkvenega učiteljstva«, torej pokorno sprejemanje uradne
razlage. Nasprotno pa je Luther – tako kot za njim Hegel – videl obrambo
pred zanesenjaštvom v omikanosti, h kateri bistveno prispeva šola; svo-
bodni kristjan, omikano razmišljajoč, mu je garant, da Biblija ne skrkne
v mrtvo doktrino, temveč da v kristjanu živi.
VIRI IN LITERATURA
I.
TWA = Hegel, Georg Wilhelm Friedrich. 1969–71. Theorie Werkausgabe: Werke 1–20. Ur.
Eva Moldenhauer in Karl Markus Michel. Frankfurt na Majni: Suhrkamp.
II.
Hegel, Georg Wilhelm Friedrich. 1959. Einleitung in die Geschichte der Philosophie. V
Sämtliche Werke 12. Ur. Johannes Hoffmeister. 3., skrajšana izdaja. Hamburg: Felix
Meiner.
———. (1822/23) 1988. Vorlesungen über die Philosophie der Weltgeschichte 2–4: Die
orientalische Welt; Die griechische und die römische Welt; Die germanische Welt. Ur.
Georg Lasson. Ponatis 2. izdaje iz 1923. Hamburg: Felix Meiner.
———. 1999. Filozofija svetovne zgodovine: predavanja; Uvod, Um v zgodovini. Prev.
Božidar Debenjak. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
———. 2013. Oris filozofije pravice. Prev. Zdravko Kobe. Ljubljana: Društvo za teoretsko
psihoanalizo.
———. 2015. Predavanja o filozofiji religije 1. Prev. Robert Vouk. Ljubljana: Društvo za
teoretsko psihoanalizo.
25 Oris filozofije pravice, §270.
30
