Page 33 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 33
Vitomir Tepeš
MLADI LUTHER: OTROŠTVO, ŠOLANJE,
AKADEMSKO IN DRUŽBENO OKOLJE
Ko se bližamo 500. obletnici reformacije v Evropi (2017), postane
lahko za nekaj časa aktualno tudi osvetljevanje ozadja, ki je vodilo do
nastanka reformacije. Vedno znova nas tudi osvetljevanje zgodovinskih
okoliščin iz različnih zornih kotov pripelje do novih spoznanj in nam po-
maga v mozaik dodati še manjkajoče koščke celote. Sam sem se odločil,
da bom poskusil postaviti »navadnega človeka«, tj. dr. Martina Luthra,
v običajne okoliščine in sneti z njega avro, ki mu jo je nadel čas. Martin
Luther je bil namreč (tudi) povsem običajen človek, ki je od svojega otro-
štva pa do svoje smrti živel življenje kot vsak drug izmed nas. Hodil je v
šole, se izobrazil, si izbral poklic profesorja in le tega opravljal do konca
svojega življenja. Poleg tega je bil še sin in oče, menih in duhovnik, učitelj
in pridigar ter globoko veren in predan kristjan. Vendar pa je zgodovina
hotela tudi drugače, namreč da je postal tudi izjemna oseba, religioz
ni genij, začetnik nove veroizpovedi, prevajalec Svetega pisma, učitelj
celega naroda, doktor celotne cerkve in še bi lahko naštevali. In kako
zdaj uskladiti obe dejstvi? Pri tem si bom pomagal s prispevki različnih
avtorjev, predvsem Eriksona, ki je izpeljal zanimivo psihoanalitično
študijo mladega Martina Luthra, ter novejših zgodovinarjev (Gregory,
Grendler, Oberman, Tracy itd.), ki so poskušali razumeti reformacijo
in protestantizem v zgodovinskem kontekstu. Poskusil bom povezati
poglede na Luthrovo otroštvo, njegovo osebno odkritje za časa njegovega
študija in vpliv njegovega odkritja na širšo družbo.
31
MLADI LUTHER: OTROŠTVO, ŠOLANJE,
AKADEMSKO IN DRUŽBENO OKOLJE
Ko se bližamo 500. obletnici reformacije v Evropi (2017), postane
lahko za nekaj časa aktualno tudi osvetljevanje ozadja, ki je vodilo do
nastanka reformacije. Vedno znova nas tudi osvetljevanje zgodovinskih
okoliščin iz različnih zornih kotov pripelje do novih spoznanj in nam po-
maga v mozaik dodati še manjkajoče koščke celote. Sam sem se odločil,
da bom poskusil postaviti »navadnega človeka«, tj. dr. Martina Luthra,
v običajne okoliščine in sneti z njega avro, ki mu jo je nadel čas. Martin
Luther je bil namreč (tudi) povsem običajen človek, ki je od svojega otro-
štva pa do svoje smrti živel življenje kot vsak drug izmed nas. Hodil je v
šole, se izobrazil, si izbral poklic profesorja in le tega opravljal do konca
svojega življenja. Poleg tega je bil še sin in oče, menih in duhovnik, učitelj
in pridigar ter globoko veren in predan kristjan. Vendar pa je zgodovina
hotela tudi drugače, namreč da je postal tudi izjemna oseba, religioz
ni genij, začetnik nove veroizpovedi, prevajalec Svetega pisma, učitelj
celega naroda, doktor celotne cerkve in še bi lahko naštevali. In kako
zdaj uskladiti obe dejstvi? Pri tem si bom pomagal s prispevki različnih
avtorjev, predvsem Eriksona, ki je izpeljal zanimivo psihoanalitično
študijo mladega Martina Luthra, ter novejših zgodovinarjev (Gregory,
Grendler, Oberman, Tracy itd.), ki so poskušali razumeti reformacijo
in protestantizem v zgodovinskem kontekstu. Poskusil bom povezati
poglede na Luthrovo otroštvo, njegovo osebno odkritje za časa njegovega
študija in vpliv njegovega odkritja na širšo družbo.
31
