Page 89 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 89
TOMAŽ JURCA
v nevarnosti, da jih izkopljejo in sežgejo, sta Alighieriju pritrdila tako
ugledni pravnik Bartolo da Sassoferrato kot Marsilio Ficino, ki je delo
prevedel v ljudski jezik. Vergerij še zapiše:
Kar se tiče Danteja, velja opomniti še na eno zadevo. Čeprav imate
navado prepovedati vsa dela tistega, ki je proti vam napisal zgolj eno
(kot velja za Erazma), ste hoteli Danteju dati prednost. Medtem, ko ste
ga obsodili zaradi Monarhije, ste izpustili njegove verze, dasiravno je
tudi tam na veliko mestih osvetlil vaše prave barve. Podobno krivično
ste ravnali glede Boccaccia, saj ta ni napisal zgolj Stotih novel, ki ste
jih sedaj na lepem naredili za luteranske, ampak tudi dela v ljudskem
jeziku Filocolo, Fiametta, Corbaccio, Ameto ter še številna latinska dela.
V skladu z vašo metodo bi morali izobčiti vsa njegova dela, še posebej,
če ste menili, da je v kakem od njih pisal nevzdržne zmote, a ste mu
vseeno oprostili vsa druga dela. Če bi bil Erazem še živ, bi po pravici
lahko tožil nad omenjeno pristranskostjo. A če ostanemo pri Danteju,
zakaj ste tako hiteli? Kakšen srd vas je gnal, da ste v vseh seznamih
(od vsega začetka) prepovedali knjigo, ki jo niso nikoli natisnili in jo
je težko najti? Če se bojite, da bi se na lepem pojavila in bi jo mnogi
brali, imate prav, saj je ugled Danteja še posebej v Italiji res velik. Ta
nadvse učeni filozof in teolog je v vestno pripravljeni knjigi določil tri
predpostavke, na katerih počiva blagor sveta: da mora vladati pravičen
cesar ali vladar, da si je rimsko ljudstvo upravičeno prisvojilo položaj
in čast pravega cesarstva, in da je oblast takega cesarja odvisna od Boga
brez posredovanja vašega papeža ali vaše Cerkve. Prav to je topovska
salva, udarec, ki se ga bojite. (Vergerij 1559, 32–33)
Dante je torej na podlagi družbenopolitičnih nujnosti, potrebnih za
blagostanje na svetu, opozoril na neposredno vez med človekom in Bo-
gom, na posebno razmerje, v katerem je posredovanje Cerkve odvečno
in škodljivo. Resda se v okviru Dantejevega dualizma ciljev omenjena
vez kaže zgolj v posvetni sferi, torej pri političnih zadevah, medtem ko je
papežu priznan primat pri duhovnih stvareh, a Vergerij vseeno upravi-
čeno opozori na Dantejev zasuk v pojmovanju. Bil je namreč prvi veliki
učenjak, ki je dvignil svoj glas proti Cerkvi. Gotovo pa njegovi pomisleki
skozi Vergerijeva usta zazvenijo še bolj ostro in postanejo učinkovito
propagandno orodje v rokah protestantov. Tako Vergerij spretno izrabi
87
v nevarnosti, da jih izkopljejo in sežgejo, sta Alighieriju pritrdila tako
ugledni pravnik Bartolo da Sassoferrato kot Marsilio Ficino, ki je delo
prevedel v ljudski jezik. Vergerij še zapiše:
Kar se tiče Danteja, velja opomniti še na eno zadevo. Čeprav imate
navado prepovedati vsa dela tistega, ki je proti vam napisal zgolj eno
(kot velja za Erazma), ste hoteli Danteju dati prednost. Medtem, ko ste
ga obsodili zaradi Monarhije, ste izpustili njegove verze, dasiravno je
tudi tam na veliko mestih osvetlil vaše prave barve. Podobno krivično
ste ravnali glede Boccaccia, saj ta ni napisal zgolj Stotih novel, ki ste
jih sedaj na lepem naredili za luteranske, ampak tudi dela v ljudskem
jeziku Filocolo, Fiametta, Corbaccio, Ameto ter še številna latinska dela.
V skladu z vašo metodo bi morali izobčiti vsa njegova dela, še posebej,
če ste menili, da je v kakem od njih pisal nevzdržne zmote, a ste mu
vseeno oprostili vsa druga dela. Če bi bil Erazem še živ, bi po pravici
lahko tožil nad omenjeno pristranskostjo. A če ostanemo pri Danteju,
zakaj ste tako hiteli? Kakšen srd vas je gnal, da ste v vseh seznamih
(od vsega začetka) prepovedali knjigo, ki jo niso nikoli natisnili in jo
je težko najti? Če se bojite, da bi se na lepem pojavila in bi jo mnogi
brali, imate prav, saj je ugled Danteja še posebej v Italiji res velik. Ta
nadvse učeni filozof in teolog je v vestno pripravljeni knjigi določil tri
predpostavke, na katerih počiva blagor sveta: da mora vladati pravičen
cesar ali vladar, da si je rimsko ljudstvo upravičeno prisvojilo položaj
in čast pravega cesarstva, in da je oblast takega cesarja odvisna od Boga
brez posredovanja vašega papeža ali vaše Cerkve. Prav to je topovska
salva, udarec, ki se ga bojite. (Vergerij 1559, 32–33)
Dante je torej na podlagi družbenopolitičnih nujnosti, potrebnih za
blagostanje na svetu, opozoril na neposredno vez med človekom in Bo-
gom, na posebno razmerje, v katerem je posredovanje Cerkve odvečno
in škodljivo. Resda se v okviru Dantejevega dualizma ciljev omenjena
vez kaže zgolj v posvetni sferi, torej pri političnih zadevah, medtem ko je
papežu priznan primat pri duhovnih stvareh, a Vergerij vseeno upravi-
čeno opozori na Dantejev zasuk v pojmovanju. Bil je namreč prvi veliki
učenjak, ki je dvignil svoj glas proti Cerkvi. Gotovo pa njegovi pomisleki
skozi Vergerijeva usta zazvenijo še bolj ostro in postanejo učinkovito
propagandno orodje v rokah protestantov. Tako Vergerij spretno izrabi
87
