Page 112 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 112
ŠTUDIJSKI VEČERI
ne delajo najhujšega, konča z zadnjim opominom fararju: »Kar pusti jih,
naj gredo, in kot je zgoraj rečeno, glej, farar, da sebe ne narediš delež-
nega njihovih grehov. Pusti jih, naj umro kot psi in da jih hudič požre s
telesom in dušo. Ne pusti jih ne k zakramentu, ne h krstu, ne v enotnost
krščanske skupnosti. Zakaj prišla bo nadloga nad Nemčijo, kakršna ne
more dolgo izostajati, in bo zaradi lakomnosti in dobičkarstva, ki sta
glavna smrtna greha; zato bomo morali vsi trpeti Božjo jezo in šibo,
zato ker smo pri nas trpeli take preklete ljudi, jih nismo ne kaznovali ne
ovirali, temveč smo imeli z njimi skupnost. In posebno knezi in gospodje
bodo morali hudo odgovarjati za to, da zaman nosijo meč in puščajo
takšne morilce in roparje (dobičkarje in lakomneže), da prosto morijo
in ropajo v njihovih deželah z dobičkarstvom in samovoljno dražitvijo.
In čeprav lahko zastran svojega lastnega greha ostanejo nekaznovani,
jih bo pač Bog kaznoval zavoljo takih tujih grehov, da prihaja do tega,
da se osiromašijo in ugonabljajo dežela in ljudje ali pa se bo vsaj izsušil
njihov rod in usahnil, kot se je mnogim zgodilo.
Zakaj Bog dobičkarstvo in lakomnost bolj sovraži, kot misli katerikoli
človek; kajti to ni enkraten umor ali rop, temveč mnogokraten, nenasiten
umor in rop, kot smo slišali zgoraj.«
8
Naj zaključim: Luthrova kritika nastajajočega kapitalizma je bila
videti in je bila dojemana v njegovem času kot preuranjena. Za kri-
tičnega bralca dandanašnji pa je presenetljivo lucidna. Živimo v času,
ko so izginile vse lepo zveneče in olepšujoče besede, ki so se sklicevale
na človeka in človeške upe. Ostale so samo še fraze o »racionalizaciji«,
»optimiranju«, »maksimiranju profita«. Besede evangelija se berejo kot
besede kritike neoliberalizma in turbokapitalizma. V špekulativnem
odtegovanju plačila delavcem se lahko spomnimo besed iz Siraha, ki
jih ima pred očmi tudi Luther: »Siromak nima drugega razen malce
kruha; kdor ga spravi ob to, je morilec. Kdor komu vzame hrano, ta ubija
svojega bližnjega. Kdor delavcu ne da njegovega plačila, je krvolok.«12
12 Po Luthrovem prevodu v Bibliji, kjer je mesto v 35. poglavju: Der arm hat nichts/denn
ein wenig brod/Wer jn darumb bringt/der ist ein mörder. Wer einem seine narung
110
ne delajo najhujšega, konča z zadnjim opominom fararju: »Kar pusti jih,
naj gredo, in kot je zgoraj rečeno, glej, farar, da sebe ne narediš delež-
nega njihovih grehov. Pusti jih, naj umro kot psi in da jih hudič požre s
telesom in dušo. Ne pusti jih ne k zakramentu, ne h krstu, ne v enotnost
krščanske skupnosti. Zakaj prišla bo nadloga nad Nemčijo, kakršna ne
more dolgo izostajati, in bo zaradi lakomnosti in dobičkarstva, ki sta
glavna smrtna greha; zato bomo morali vsi trpeti Božjo jezo in šibo,
zato ker smo pri nas trpeli take preklete ljudi, jih nismo ne kaznovali ne
ovirali, temveč smo imeli z njimi skupnost. In posebno knezi in gospodje
bodo morali hudo odgovarjati za to, da zaman nosijo meč in puščajo
takšne morilce in roparje (dobičkarje in lakomneže), da prosto morijo
in ropajo v njihovih deželah z dobičkarstvom in samovoljno dražitvijo.
In čeprav lahko zastran svojega lastnega greha ostanejo nekaznovani,
jih bo pač Bog kaznoval zavoljo takih tujih grehov, da prihaja do tega,
da se osiromašijo in ugonabljajo dežela in ljudje ali pa se bo vsaj izsušil
njihov rod in usahnil, kot se je mnogim zgodilo.
Zakaj Bog dobičkarstvo in lakomnost bolj sovraži, kot misli katerikoli
človek; kajti to ni enkraten umor ali rop, temveč mnogokraten, nenasiten
umor in rop, kot smo slišali zgoraj.«
8
Naj zaključim: Luthrova kritika nastajajočega kapitalizma je bila
videti in je bila dojemana v njegovem času kot preuranjena. Za kri-
tičnega bralca dandanašnji pa je presenetljivo lucidna. Živimo v času,
ko so izginile vse lepo zveneče in olepšujoče besede, ki so se sklicevale
na človeka in človeške upe. Ostale so samo še fraze o »racionalizaciji«,
»optimiranju«, »maksimiranju profita«. Besede evangelija se berejo kot
besede kritike neoliberalizma in turbokapitalizma. V špekulativnem
odtegovanju plačila delavcem se lahko spomnimo besed iz Siraha, ki
jih ima pred očmi tudi Luther: »Siromak nima drugega razen malce
kruha; kdor ga spravi ob to, je morilec. Kdor komu vzame hrano, ta ubija
svojega bližnjega. Kdor delavcu ne da njegovega plačila, je krvolok.«12
12 Po Luthrovem prevodu v Bibliji, kjer je mesto v 35. poglavju: Der arm hat nichts/denn
ein wenig brod/Wer jn darumb bringt/der ist ein mörder. Wer einem seine narung
110
