Page 117 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 117
Marko Kerševan
Čeprav žive različni obdarovalci danes v glavnem povsod v sožitju
in slogi, se včasih le zaiskri kakšna polemično-konkurenčna iskra med
njimi oziroma njihovimi posebnimi sponzorji. Na primer takole: Božiček
in dedek Mraz sta vendarle novejši figuri, nastali iz spojitve starih baje
slovnih in na novo izmišljenih sestavin – obe sta nastali zaradi družbenih
ekonomskih, vzgojnih ali celo ideoloških potreb. Miklavž, sveti Nikolaj,
pa je izpričana zgodovinska osebnost, svetnik, ki je postal poznan zaradi
svoje dobrodelnosti tudi do otrok!
Sveti Nikolaj, ki ima god 6. decembra, je res zelo star in zelo cenjen
svetnik (Gorys 1997, 227–29). Bil naj bi škof v maloazijski Miri (oko-
li 270–345 ali 351), poznan po svoji dobrodelnosti, čaščen najprej na
vzhodu Rimskega cesarstva. Njegove relikvije naj bi bizantinski cesar
leta 882 poslal tudi Rusom v Kijev; postal je zavetnik Rusije in kasneje
še Lotaringije, poseben zaščitnik romarjev in popotnikov, mornarjev,
ribičev, pekov, trgovcev z vinom, gostilničarjev, kmetov in mesarjev,
lekarnarjev, celo odvetnikov in notarjev, varuh pravičnosti na sodiščih,
tkalcev in pivovarjev itn., tudi otrok. Leta 1087 naj bi italijanski trgovci
prenesli (po nekaterih ukradli) njegove kosti iz opustošene Mire v Bari,
kjer se še danes častijo v cerkvi sv. Nikolaja (čeprav so po prepričanju
drugih dejansko v istoimenski cerkvi v Benetkah ali pa sploh še naprej
v Miri). Sv. Nikolaju so posvečene številne cerkve po vsej Evropi in na
Slovenskem, tudi ljubljanska stolnica.
Toda taka slava in čaščenje sv. Nikolaja še ne pojasnita njegove vloge
posebnega obdarovalca otrok. Njegova dobrodelnost sama po sebi ni
dovolj za to. Navsezadnje je bil kot posebej dobrodelen svetnik poznan
in čaščen sv. Martin, pa je kljub temu postal (pri nas in še kje) predvsem
patron vina in pivcev … Lahko bi rekli, da je bilo potrebno tisoč let,
da se je po ovinkastih poteh ljudske imaginacije sv. Nikolaj pojavil kot
Miklavž, obdarovalec otrok. Prva poročila o tem naj bi segala v pozni
srednji vek. Najodmevnejša je postala njegova tovrstna preobrazba na
Nizozemskem, kjer naj bi sveti Nikolaj, Sinter Klaas, vsako leto po vrnit-
vi z obiska v Španiji (takratnem gospodarju Nizozemske) v spremstvu
»Črnega Petra« obdaril otroke. (Črni Peter naj bi po eni verziji bil pač
temnopolti španski Maver, po drugi pa naj bi bil tak zaradi vstopanja v
hišo skozi dimnik.) Na Holandskem in v Belgiji naj bi se taka predstava
115
Čeprav žive različni obdarovalci danes v glavnem povsod v sožitju
in slogi, se včasih le zaiskri kakšna polemično-konkurenčna iskra med
njimi oziroma njihovimi posebnimi sponzorji. Na primer takole: Božiček
in dedek Mraz sta vendarle novejši figuri, nastali iz spojitve starih baje
slovnih in na novo izmišljenih sestavin – obe sta nastali zaradi družbenih
ekonomskih, vzgojnih ali celo ideoloških potreb. Miklavž, sveti Nikolaj,
pa je izpričana zgodovinska osebnost, svetnik, ki je postal poznan zaradi
svoje dobrodelnosti tudi do otrok!
Sveti Nikolaj, ki ima god 6. decembra, je res zelo star in zelo cenjen
svetnik (Gorys 1997, 227–29). Bil naj bi škof v maloazijski Miri (oko-
li 270–345 ali 351), poznan po svoji dobrodelnosti, čaščen najprej na
vzhodu Rimskega cesarstva. Njegove relikvije naj bi bizantinski cesar
leta 882 poslal tudi Rusom v Kijev; postal je zavetnik Rusije in kasneje
še Lotaringije, poseben zaščitnik romarjev in popotnikov, mornarjev,
ribičev, pekov, trgovcev z vinom, gostilničarjev, kmetov in mesarjev,
lekarnarjev, celo odvetnikov in notarjev, varuh pravičnosti na sodiščih,
tkalcev in pivovarjev itn., tudi otrok. Leta 1087 naj bi italijanski trgovci
prenesli (po nekaterih ukradli) njegove kosti iz opustošene Mire v Bari,
kjer se še danes častijo v cerkvi sv. Nikolaja (čeprav so po prepričanju
drugih dejansko v istoimenski cerkvi v Benetkah ali pa sploh še naprej
v Miri). Sv. Nikolaju so posvečene številne cerkve po vsej Evropi in na
Slovenskem, tudi ljubljanska stolnica.
Toda taka slava in čaščenje sv. Nikolaja še ne pojasnita njegove vloge
posebnega obdarovalca otrok. Njegova dobrodelnost sama po sebi ni
dovolj za to. Navsezadnje je bil kot posebej dobrodelen svetnik poznan
in čaščen sv. Martin, pa je kljub temu postal (pri nas in še kje) predvsem
patron vina in pivcev … Lahko bi rekli, da je bilo potrebno tisoč let,
da se je po ovinkastih poteh ljudske imaginacije sv. Nikolaj pojavil kot
Miklavž, obdarovalec otrok. Prva poročila o tem naj bi segala v pozni
srednji vek. Najodmevnejša je postala njegova tovrstna preobrazba na
Nizozemskem, kjer naj bi sveti Nikolaj, Sinter Klaas, vsako leto po vrnit-
vi z obiska v Španiji (takratnem gospodarju Nizozemske) v spremstvu
»Črnega Petra« obdaril otroke. (Črni Peter naj bi po eni verziji bil pač
temnopolti španski Maver, po drugi pa naj bi bil tak zaradi vstopanja v
hišo skozi dimnik.) Na Holandskem in v Belgiji naj bi se taka predstava
115
