Page 209 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 209
PAUL WIENER
Korneliju (Apd 10,25–26) in Pavel in Barnaba sta vpila proti ljudstvu in
nista hotela sprejeti časti, ki pripada živemu Bogu (Apd 14,11–16). (5
Mz 4, 5 Mz 6, 5 Mz 10, Jer 13).
Tako piše tudi Janez v svojem razodetju na dveh mestih (Raz 19,10;
22,8), ko je padel k nogam angela, da bi ga molil, a angel tega ni hotel in
mu je dejal: Nikar! Služabnik sem, kakor ti in kakor tvoji bratje, preroki,
in kakor tisti, ki ohranjajo besede te knjige: Boga moli! (Raz 22, 9).
Ker torej, kakor tu spoznamo, apostoli za živega in angeli nočejo biti
češčeni, potlej tudi ljubim svetnikom ne bo po godu, da jih kličemo,
molimo in jim poklanjamo čast, ki pripada Bogu. Zato bi morali, kakor
je prav, slediti besedam angela in ne moliti svetnikov, kot učijo mojstri
revokacijskega spisa, temveč Boga moliti, mu izkazovati čast, se ga bati
in samo njemu služiti.
In ker klicanje in češčenje zadevata čast Boga, ki jo klicanje in češčenje
svetnikov zmanjša, in ker Bogu po njegovi besedi ni mogoče izkazati
preveč časti in vere, in ko gre za stvari, ki zadevajo Božjo čast, tedaj je
to malikovanje. Zato je veliko varnejše (če bi tu dvom bil mogoč in bi ga
bilo mogoče vzbuditi, kar pa se ne more zgoditi), če Bogu Gospodu damo
preveč in svetnikom premalo, kot da bi Bogu dali premalo in svetnikom
preveč, kajti Bog Gospod svoje časti noče dati nobenemu ustvarjenemu
bitju in nobenemu svetniku in strogo kaznuje tiste, ki ga zapustijo in se
s svojo zaverovanostjo obračajo k ustvarjenim bitjem (5 Mz 32). Zato se
je veliko bolje držati najbolj gotovega in najvarnejšega in opustiti tisto,
kar je negotovo in nevarno.
Potemtakem nikakor ne morem ne sprejeti ne odobravati klicanja in
češčenja svetnikov, o katerem nimamo nobene Božje besede in je tudi
nevarno, ker z njim pomračimo in omalovažimo čast Boga in službo
našega velikega duhovnika in posrednika Jezusa Kristusa. In jaz bi zdaj
moral potrditi, češ da je cerkev prav in dobro uredila, da pri maši in tudi
sicer v svetih sufragijah in litanijah govorimo: Sveta Mati Božja in drugi
svetniki, prosite za nas.
Tega z dobro vestjo ne morem storiti, saj glede tega nisem videl ne
zapovedi ne zgleda svetega Pisma. Tudi ne bo mogoče z nobeno uteme-
ljitvijo dokazati, da je prva ali stara cerkev gojila take sufragije. Lahko
pa iz spisov starih očetov razberemo, da so ob določenih dnevih prirejali
207
Korneliju (Apd 10,25–26) in Pavel in Barnaba sta vpila proti ljudstvu in
nista hotela sprejeti časti, ki pripada živemu Bogu (Apd 14,11–16). (5
Mz 4, 5 Mz 6, 5 Mz 10, Jer 13).
Tako piše tudi Janez v svojem razodetju na dveh mestih (Raz 19,10;
22,8), ko je padel k nogam angela, da bi ga molil, a angel tega ni hotel in
mu je dejal: Nikar! Služabnik sem, kakor ti in kakor tvoji bratje, preroki,
in kakor tisti, ki ohranjajo besede te knjige: Boga moli! (Raz 22, 9).
Ker torej, kakor tu spoznamo, apostoli za živega in angeli nočejo biti
češčeni, potlej tudi ljubim svetnikom ne bo po godu, da jih kličemo,
molimo in jim poklanjamo čast, ki pripada Bogu. Zato bi morali, kakor
je prav, slediti besedam angela in ne moliti svetnikov, kot učijo mojstri
revokacijskega spisa, temveč Boga moliti, mu izkazovati čast, se ga bati
in samo njemu služiti.
In ker klicanje in češčenje zadevata čast Boga, ki jo klicanje in češčenje
svetnikov zmanjša, in ker Bogu po njegovi besedi ni mogoče izkazati
preveč časti in vere, in ko gre za stvari, ki zadevajo Božjo čast, tedaj je
to malikovanje. Zato je veliko varnejše (če bi tu dvom bil mogoč in bi ga
bilo mogoče vzbuditi, kar pa se ne more zgoditi), če Bogu Gospodu damo
preveč in svetnikom premalo, kot da bi Bogu dali premalo in svetnikom
preveč, kajti Bog Gospod svoje časti noče dati nobenemu ustvarjenemu
bitju in nobenemu svetniku in strogo kaznuje tiste, ki ga zapustijo in se
s svojo zaverovanostjo obračajo k ustvarjenim bitjem (5 Mz 32). Zato se
je veliko bolje držati najbolj gotovega in najvarnejšega in opustiti tisto,
kar je negotovo in nevarno.
Potemtakem nikakor ne morem ne sprejeti ne odobravati klicanja in
češčenja svetnikov, o katerem nimamo nobene Božje besede in je tudi
nevarno, ker z njim pomračimo in omalovažimo čast Boga in službo
našega velikega duhovnika in posrednika Jezusa Kristusa. In jaz bi zdaj
moral potrditi, češ da je cerkev prav in dobro uredila, da pri maši in tudi
sicer v svetih sufragijah in litanijah govorimo: Sveta Mati Božja in drugi
svetniki, prosite za nas.
Tega z dobro vestjo ne morem storiti, saj glede tega nisem videl ne
zapovedi ne zgleda svetega Pisma. Tudi ne bo mogoče z nobeno uteme-
ljitvijo dokazati, da je prva ali stara cerkev gojila take sufragije. Lahko
pa iz spisov starih očetov razberemo, da so ob določenih dnevih prirejali
207
