Page 24 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 24
RAZPRAVE, ŠTUDIJE

od drugih krogov in ne ostankom taboritov, od katerih jih je odvračal
imperativ nenasilnosti. Tako je bil prav Gregor tisti, ki je s svojim oseb-
nim trudom povezoval brate in sestre, ki so živeli raztreseni po Češki.
Toda večina, zlasti Pražani, se je naselila v vasi Kunvald pri Žamberku
na severovzhodu Češke, kjer so se zbrali okrog utrakvističnega duhov-
nika Mihaela, ki je slovel kot pošten in vnet dušni pastir. Kunvald je bil
del Litiškega gospostva (Litické panství), ki je od sedemdesetih let 14.
stoletja pripadalo moravski plemiški družini s Kunštáta in Poděbrad, v
obdobju formiranja čeških bratov pa prav kralju Juriju iz Poděbrad (Jiří
s Poděbrad; 1420–1471; češki kralj od 1458 naprej), in slednjemu ni bilo
proti volji, da so se na njegov alod priselili marljivi kolonisti. Zato je tudi
ugodil nadškofu Rokycani, ko je ta v prospeh čeških bratov interveniral
pri njem. To se je zgodilo leta 1457 ali 1458, zato se leto 1457 v histo-
riografski literaturi običajno šteje kot leto rojstva cerkve čeških bratov;
letos mineva 560 let od tega datuma.

Čeprav češki bratje kljub rasti svojega občestva niso zbujali javne
pozornosti, pa so se že leta 1460 srečali s prvim preganjanjem. Znašli
so se namreč v paralelogramu sil(nic) med husitskim kraljem Jurijem,
čigar politika je bila tudi spoštovanje kompaktatov, in pravnim dometom
le-teh. Slednje je pomenilo, da husitski kralj v Češkem kraljestvu ni smel
dopuščati nobenega veroizpovedovanja, ki bi kakorkoli skrenilo od for-
mulacij, izpogajanih na koncilu v Baselu in potrjenih s kompaktati. Češki
bratje so bili tokrat onstran zakona, kajti tako s teologijo kot z ravnanjem
so bili daleč stran od naukov Rimske cerkve, ki so bili zavoljo kom-
paktatov normativni tudi za Utrakvistično cerkev v Češkem kraljestvu:
1) zavračali so dogmo Rimske cerkve o transubstanciaciji kruha in vina
pri Gospodovi večerji; 2) niso se želeli klanjati pred hostijo; 3) niso verje-
li, da bi duhovnik, ki živi v grehih, zgolj zaradi podelitve zakramenta (ex
opere operato) posvečeval;8 4) zaradi dobesednega razumevanja Pridige
na gori niso želeli podajati prisege (Říčan 1956, 19).

8 Gre za odmev začetkov husitske reformacije, kajti misel, da je veljavnost zakramenta
vezana ne le na liturgično pravilno opravilo, temveč tudi na dušno stanje in moralično
zadržanje tako duhovnika kot zakrament prejemajočega, je eden temeljnih Husovih
naukov, ki mu je bil na koncilu v Konstanci v zvezi s traktatom De Ecclesia posebej
očitan (Vinkler 2015, 19).

22
   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29