Page 26 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 26
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Češki brati med Erazmom in Luthrom
Luther je s svojo kritiko prodaje odpustkov v Wittenbergu nastopil,
ko so imeli češki bratje za seboj že več kot pol stoletja delovanja, ko je v
njihovi cerkvi odraslo nekaj rodov in ko so predvsem kot skupnost boga-
boječih kristjanov, ki so se med seboj (samopo)imenovali bratje in sestre,
prestali tako prelomne notranje kot enako silovite zunanje prepreke za
delovanje. Na nezavidljivem, osovraženem, predvsem pa zaradi določb
jihlavskih kompaktatov politično nevarnem območju med Katoliško
in Utrakvistično cerkvijo so v deželah sv. Václava v drugi polovici 15.
stoletja pognali močne korenine.
Toda že pred Luthrom je na češke brate vplivala krščanska renesansa,
ki se razvije v Italiji kot del humanizma in se nato zlagoma razširi po
Evropi. Podobno kot svetni humanisti, ki so zbirali, prevajali, izdajali
in komentirali antične tekstne spomenike, so krščanski humanisti svo-
jo pozornost posvetili besedilom krščanske antike, sv. očetom, ki jih
je poznosrednjeveška cerkev s svojo tedaj že okostenelo sholastiko in
njenim »klasikom« Tomažem Akvinskim puščala ob robu. Krščanski
humanizem je dobil pomemben zagon z Gutenbergovo iznajdbo tiska s
premičnimi črkami, na začetku 16. stoletja pa je na njegovo čelo stopil
kralj humanistov in »lux mundi« tedanje dobe Erazem Rotterdamski. Ta
od leta 1514 deluje v Baselu, kjer se je okoli tiskarne Johanna Frobena
izoblikovalo evropsko pomembno ne le tiskarsko, temveč tudi ustvar-
jalno središče. Prav v Baselu izide leta 1516 prelomna izdaja Novega
testamenta – Novum instrumentum omne, s katerim Erazem postavi
tekstnokritični standard za izdajanje Svetega pisma za stoletja za njim.
Toda poleg kritično prečiščenega grškega testa in njegovih številnih ko-
mentarjev, ki so pomembno vplivali tudi na začetek prevajanja Svetega
pisma v slovenski jezik, kajti o njih kot o prevajalski pomoči eksplicitno
pripoveduje Primož Trubar v predgovoru k prvi knjigi Svetega pisma,
prevedeni v slovenski jezik – Evangeliju po Mateju (1555) –, so bili po-
menljivi zlasti Erazmovi programski predgovori, v katerih slavi Novi
testament in poziva slehernika, naj je to laik ali duhovnik, ženska ali
moški, da Božjo besedo vneto bero. Veliki humanist zapiše:
24
Češki brati med Erazmom in Luthrom
Luther je s svojo kritiko prodaje odpustkov v Wittenbergu nastopil,
ko so imeli češki bratje za seboj že več kot pol stoletja delovanja, ko je v
njihovi cerkvi odraslo nekaj rodov in ko so predvsem kot skupnost boga-
boječih kristjanov, ki so se med seboj (samopo)imenovali bratje in sestre,
prestali tako prelomne notranje kot enako silovite zunanje prepreke za
delovanje. Na nezavidljivem, osovraženem, predvsem pa zaradi določb
jihlavskih kompaktatov politično nevarnem območju med Katoliško
in Utrakvistično cerkvijo so v deželah sv. Václava v drugi polovici 15.
stoletja pognali močne korenine.
Toda že pred Luthrom je na češke brate vplivala krščanska renesansa,
ki se razvije v Italiji kot del humanizma in se nato zlagoma razširi po
Evropi. Podobno kot svetni humanisti, ki so zbirali, prevajali, izdajali
in komentirali antične tekstne spomenike, so krščanski humanisti svo-
jo pozornost posvetili besedilom krščanske antike, sv. očetom, ki jih
je poznosrednjeveška cerkev s svojo tedaj že okostenelo sholastiko in
njenim »klasikom« Tomažem Akvinskim puščala ob robu. Krščanski
humanizem je dobil pomemben zagon z Gutenbergovo iznajdbo tiska s
premičnimi črkami, na začetku 16. stoletja pa je na njegovo čelo stopil
kralj humanistov in »lux mundi« tedanje dobe Erazem Rotterdamski. Ta
od leta 1514 deluje v Baselu, kjer se je okoli tiskarne Johanna Frobena
izoblikovalo evropsko pomembno ne le tiskarsko, temveč tudi ustvar-
jalno središče. Prav v Baselu izide leta 1516 prelomna izdaja Novega
testamenta – Novum instrumentum omne, s katerim Erazem postavi
tekstnokritični standard za izdajanje Svetega pisma za stoletja za njim.
Toda poleg kritično prečiščenega grškega testa in njegovih številnih ko-
mentarjev, ki so pomembno vplivali tudi na začetek prevajanja Svetega
pisma v slovenski jezik, kajti o njih kot o prevajalski pomoči eksplicitno
pripoveduje Primož Trubar v predgovoru k prvi knjigi Svetega pisma,
prevedeni v slovenski jezik – Evangeliju po Mateju (1555) –, so bili po-
menljivi zlasti Erazmovi programski predgovori, v katerih slavi Novi
testament in poziva slehernika, naj je to laik ali duhovnik, ženska ali
moški, da Božjo besedo vneto bero. Veliki humanist zapiše:
24
