Page 115 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 115
matjaž črnivec
ri Luthrovi zgodnji spisi (npr. O svobodi človeka kristjana iz leta 1520)
začnejo prav zgolj samo s to besedo. Temu bi torej lahko rekli »Jezuso-
va mistika« oziroma »mistika Jezusove osebe«.
II. Evangelij
»Kristusova beseda« oziroma »beseda o Kristusu«18 pa ima v novo-
zaveznih spisih konkretno obliko: gre za evangelij, dobro novico, ki je
v osnovi preprost razglas, da je Mesija prišel, umrl za nas in vstal od
mrtvih za nas (prim. 1 Kor 15,1–7, moj poudarek; prim. tudi Rim 4,25).
To je »Božji evangelij«, se pravi Božja avtoritativna beseda vsem ljudem
vseh časov in krajev. Vsi so poklicani k poslušnosti vere temu evange-
liju, k lojalnosti temu Mesiju, ki je z vstajenjem od mrtvih postavljen
za »Božjega Sina v moči«, se pravi za nepreklicnega vladarja (gr. kýri-
os) vsega (Rim 1,4). Ta razglas je »Božja moč v rešitev vsakomur, ki ve-
ruje« (Rim 1,16).
Ravno to moč je ob branju Pavlovih pisem izkusil mladi Luther. In
prav to odkritje evangelija kot središča vsega Božjega delovanja v zgo-
dovini in zato tudi v Svetem pismu je verjetno Luthrova največja zgo-
dovinska zasluga. Njegovo ponovno odkritje evangelija kot tiste prve
luči, ki razsvetljuje vse Sveto pismo, ostaja ključno za vso nadaljnjo
krščansko misel. Nenazadnje se protestantske cerkve ravno zaradi tega
odkritja imenujejo »evangeličanske« oziroma »evangelijske«.
Tako pri Luthru kot pri poznejših piscih, na primer Karlu Barthu, je
evangelij tista temeljna Božja beseda, ki uresničuje človekovo opravičen
je, spravo z Bogom in zato v pravem, ontološkem smislu dosega združi-
tev človeka z Bogom. To naredi v dveh korakih, v skladu z dvema vidi-
koma tega razglasa: Mesijevo smrtjo in Mesijevim vstajanjem.
Prva beseda evangelija vsakemu človeku je ukaz: »Smrt!« Križani
Kristus pomeni Božjo sodbo nad grehom; in če vidimo to sodbo uresni-
čeno na brezgrešnem Kristusu, potem vemo, da vsekakor velja vsako-
mur od nas, saj »smo vsi grešili« (Rim 3,23). »Z evangelijem se začenja
18 V grščini gre za isto besedno zvezo, ho lógos toû christoû, dobesedno »beseda Kristusa«, Kol
3,16; prim. tudi Rim 10,17, kjer gre za rhêma christoû.
345
ri Luthrovi zgodnji spisi (npr. O svobodi človeka kristjana iz leta 1520)
začnejo prav zgolj samo s to besedo. Temu bi torej lahko rekli »Jezuso-
va mistika« oziroma »mistika Jezusove osebe«.
II. Evangelij
»Kristusova beseda« oziroma »beseda o Kristusu«18 pa ima v novo-
zaveznih spisih konkretno obliko: gre za evangelij, dobro novico, ki je
v osnovi preprost razglas, da je Mesija prišel, umrl za nas in vstal od
mrtvih za nas (prim. 1 Kor 15,1–7, moj poudarek; prim. tudi Rim 4,25).
To je »Božji evangelij«, se pravi Božja avtoritativna beseda vsem ljudem
vseh časov in krajev. Vsi so poklicani k poslušnosti vere temu evange-
liju, k lojalnosti temu Mesiju, ki je z vstajenjem od mrtvih postavljen
za »Božjega Sina v moči«, se pravi za nepreklicnega vladarja (gr. kýri-
os) vsega (Rim 1,4). Ta razglas je »Božja moč v rešitev vsakomur, ki ve-
ruje« (Rim 1,16).
Ravno to moč je ob branju Pavlovih pisem izkusil mladi Luther. In
prav to odkritje evangelija kot središča vsega Božjega delovanja v zgo-
dovini in zato tudi v Svetem pismu je verjetno Luthrova največja zgo-
dovinska zasluga. Njegovo ponovno odkritje evangelija kot tiste prve
luči, ki razsvetljuje vse Sveto pismo, ostaja ključno za vso nadaljnjo
krščansko misel. Nenazadnje se protestantske cerkve ravno zaradi tega
odkritja imenujejo »evangeličanske« oziroma »evangelijske«.
Tako pri Luthru kot pri poznejših piscih, na primer Karlu Barthu, je
evangelij tista temeljna Božja beseda, ki uresničuje človekovo opravičen
je, spravo z Bogom in zato v pravem, ontološkem smislu dosega združi-
tev človeka z Bogom. To naredi v dveh korakih, v skladu z dvema vidi-
koma tega razglasa: Mesijevo smrtjo in Mesijevim vstajanjem.
Prva beseda evangelija vsakemu človeku je ukaz: »Smrt!« Križani
Kristus pomeni Božjo sodbo nad grehom; in če vidimo to sodbo uresni-
čeno na brezgrešnem Kristusu, potem vemo, da vsekakor velja vsako-
mur od nas, saj »smo vsi grešili« (Rim 3,23). »Z evangelijem se začenja
18 V grščini gre za isto besedno zvezo, ho lógos toû christoû, dobesedno »beseda Kristusa«, Kol
3,16; prim. tudi Rim 10,17, kjer gre za rhêma christoû.
345
