Page 118 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 118
razprave, študije
tišča in mesta (prim. Ezk 10; 11,22–23); ostane le še obljuba, da se bo
veličastvo nekoč vrnilo (prim. Ezk 43,1–12). Potem pa to veličastvo ne-
nadoma zasije z obraza Jezusa iz Nazareta (prim. Mt 17,1–8; 2 Kor 4,4.6;
Jn 1,14).19 Božje veličastvo se je nepričakovano vrnilo – v nenavadnem
novem templju, templju Jezusovega telesa (prim. Jn 2,19–21). To telo-
-svetišče po Jezusovem vstajenju postane skupnost njegovih učencev,
Cerkev (prim. Mt 18,20; 1 Kor 3,16; 2 Kor 6,16; Ef 1,22–23), ter tudi telo
vsakega od njih posamezno (prim. 1 Kor 6,19–20). V optiki Nove zave-
ze se ta vselitev Boga v človeka zgodi ravno s tem, ko človek v posluš-
nosti vere sprejme Božji evangelij – tako in samo tako Bog daje svojega
Duha (prim. Gal 3,5; Ef 3,17).
Svetopisemska tema Božjega svetišča še nadalje potrjuje, da imamo
opravka s pravo mistiko, saj gre tukaj čisto zares, v najstrožjem pome-
nu besede, za združitev Boga in človeka, saj predpostavlja bivanje Boga
v človeku, tako da Bog in človek postajata »popolnoma eno« (Jn 17,23).
Ta biblična »mistika novega templja« je torej eden od specifičnih vidi-
kov mistike Božje besede.
III. Sveto pismo
V zvezi z mistiko, ki je značilna za reformacijo, lahko stopimo še
korak naprej. Božja Beseda kot žívi stvariteljski ukaz, se pravi sama
po sebi, ni neposredno dostopna. Dostopna je posredno, prek zapisane
Božje besede, Svetega pisma. Tam je temeljno, avtoritativno pričevanje
o Jezusu in tudi temeljno, primarno pričevanje o evangeliju in njegovi
moči. Tu je še en ključni uvid reformacije: sola Scriptura! Živi Bog na-
govarja živega človeka predvsem in najprej takrat, ko slednji pristopi k
Svetemu pismu in ga bere oziroma posluša s »poslušnostjo vere«. Ved-
no znova potrjeno izkustvo vseh reformatorjev, ne samo Luthra, je, da
se ob takšnem branju redno, vendar ne samodejno in ne samoumevno,
»dogaja Božja beseda«, ko splošno Božje razodetje v eksistencialnem
dogodku postane konkretno razodetje temu človeku tukaj in zdaj (ved-
19 Po mojem prepričanju je to tudi najmočnejši novozavezni argument za visoko kristologijo, se
pravi za nauk, da je Kristus »pravi Bog«.
348
tišča in mesta (prim. Ezk 10; 11,22–23); ostane le še obljuba, da se bo
veličastvo nekoč vrnilo (prim. Ezk 43,1–12). Potem pa to veličastvo ne-
nadoma zasije z obraza Jezusa iz Nazareta (prim. Mt 17,1–8; 2 Kor 4,4.6;
Jn 1,14).19 Božje veličastvo se je nepričakovano vrnilo – v nenavadnem
novem templju, templju Jezusovega telesa (prim. Jn 2,19–21). To telo-
-svetišče po Jezusovem vstajenju postane skupnost njegovih učencev,
Cerkev (prim. Mt 18,20; 1 Kor 3,16; 2 Kor 6,16; Ef 1,22–23), ter tudi telo
vsakega od njih posamezno (prim. 1 Kor 6,19–20). V optiki Nove zave-
ze se ta vselitev Boga v človeka zgodi ravno s tem, ko človek v posluš-
nosti vere sprejme Božji evangelij – tako in samo tako Bog daje svojega
Duha (prim. Gal 3,5; Ef 3,17).
Svetopisemska tema Božjega svetišča še nadalje potrjuje, da imamo
opravka s pravo mistiko, saj gre tukaj čisto zares, v najstrožjem pome-
nu besede, za združitev Boga in človeka, saj predpostavlja bivanje Boga
v človeku, tako da Bog in človek postajata »popolnoma eno« (Jn 17,23).
Ta biblična »mistika novega templja« je torej eden od specifičnih vidi-
kov mistike Božje besede.
III. Sveto pismo
V zvezi z mistiko, ki je značilna za reformacijo, lahko stopimo še
korak naprej. Božja Beseda kot žívi stvariteljski ukaz, se pravi sama
po sebi, ni neposredno dostopna. Dostopna je posredno, prek zapisane
Božje besede, Svetega pisma. Tam je temeljno, avtoritativno pričevanje
o Jezusu in tudi temeljno, primarno pričevanje o evangeliju in njegovi
moči. Tu je še en ključni uvid reformacije: sola Scriptura! Živi Bog na-
govarja živega človeka predvsem in najprej takrat, ko slednji pristopi k
Svetemu pismu in ga bere oziroma posluša s »poslušnostjo vere«. Ved-
no znova potrjeno izkustvo vseh reformatorjev, ne samo Luthra, je, da
se ob takšnem branju redno, vendar ne samodejno in ne samoumevno,
»dogaja Božja beseda«, ko splošno Božje razodetje v eksistencialnem
dogodku postane konkretno razodetje temu človeku tukaj in zdaj (ved-
19 Po mojem prepričanju je to tudi najmočnejši novozavezni argument za visoko kristologijo, se
pravi za nauk, da je Kristus »pravi Bog«.
348
