Page 144 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 144
razprave, študije
zakramentih zavzemali od samega začetka svojega delovanja in pisanja
ter se borili proti drugim naukom, ki so utemeljevali večje število zak-
ramentov. Že na začetku svojega delovanja je Trubar zapisal po Luthru:
Obtu ty Sacramenti, kir ne ſo od Ieſuſa poſtauleni, ne ſo Sacramenti,
temuzh ene zhloueske poſtaue, per katerih nei obene oblube, inu miloſti
Boshye (TC 1555, I 8b).
Protestanti so zakramente, ki svojega temelja nimajo v Svetem pis-
mu oziroma ki jih ni ustanovil Kristus, dosledno zavračali.
Čeprav se v besedilih pojavlja predvsem množina, sacramenti, ne
dvojina, sacramenta, je potrebno podariti, da pri slovenskih protestan-
tih število zakramentov ni bilo nikoli pod vprašajem.
Raba termina zakramenti v množini, ne v dvojini, ima pri sloven-
skih protestantskih piscih tri dopolnjujoče se utemeljitve:
1. nemške predloge dvojine niso ločevale, saj je nemščina ne pozna;
2. v tedanji slovenščini se dvojina v nekaterih primerih ni rabila;43
3. zakramenta vsebujeta tri elemente (zakrament krsta vsebuje
vodo, zakrament Gospodove večerje pa kruh in vino), kar navaja k rabi
množine.
Če pogledamo vsebino del slovenskih protestantskih piscev, izraza
zakrament ne zasledimo pred nobenim drugim obredom, razen pred
krstom in Gospodovo večerjo. Pri tem niso odstopali od nauka, ki ga
opredeljuje tudi augsburška veroizpoved leta 1530.44 Še več, Trubar to
na več mestih tudi jasno zapiše, npr.:
Glih taku Ieſus Chriſtus Syn boſhy naſh Goſpud inu Ohranenik ye
… ueſeli oblubi tiga ſuetiga Euangelia/ nam hdobrumu poſtauiti/ ta dua
Sacram enta/ ta ſueti Kerſt inu ſuyo ſueto Vezheryo (TC 1550, E 3a–3b).
43 Prim. Jelovšek 2016 (v tisku).
44 Augsburška veroizpoved (1530) je eden od glavnih veroizpovednih spisov reformacije. Člene je
sestavil Filip Melanchthon in jih dal v pregled Martinu Luthru. Glavni razlog za augsburško ve-
roizpoved, ki ima 28 členov, je bil zagovor in predstavitev evangeličanske/luteranske vere pred
cesarjem Karlom V., da »bi dokazali skladnost v osnovah vere ter potrebe reforme z ozirom na
zlorabe v Cerkvi« (Jošar 1980).
374
zakramentih zavzemali od samega začetka svojega delovanja in pisanja
ter se borili proti drugim naukom, ki so utemeljevali večje število zak-
ramentov. Že na začetku svojega delovanja je Trubar zapisal po Luthru:
Obtu ty Sacramenti, kir ne ſo od Ieſuſa poſtauleni, ne ſo Sacramenti,
temuzh ene zhloueske poſtaue, per katerih nei obene oblube, inu miloſti
Boshye (TC 1555, I 8b).
Protestanti so zakramente, ki svojega temelja nimajo v Svetem pis-
mu oziroma ki jih ni ustanovil Kristus, dosledno zavračali.
Čeprav se v besedilih pojavlja predvsem množina, sacramenti, ne
dvojina, sacramenta, je potrebno podariti, da pri slovenskih protestan-
tih število zakramentov ni bilo nikoli pod vprašajem.
Raba termina zakramenti v množini, ne v dvojini, ima pri sloven-
skih protestantskih piscih tri dopolnjujoče se utemeljitve:
1. nemške predloge dvojine niso ločevale, saj je nemščina ne pozna;
2. v tedanji slovenščini se dvojina v nekaterih primerih ni rabila;43
3. zakramenta vsebujeta tri elemente (zakrament krsta vsebuje
vodo, zakrament Gospodove večerje pa kruh in vino), kar navaja k rabi
množine.
Če pogledamo vsebino del slovenskih protestantskih piscev, izraza
zakrament ne zasledimo pred nobenim drugim obredom, razen pred
krstom in Gospodovo večerjo. Pri tem niso odstopali od nauka, ki ga
opredeljuje tudi augsburška veroizpoved leta 1530.44 Še več, Trubar to
na več mestih tudi jasno zapiše, npr.:
Glih taku Ieſus Chriſtus Syn boſhy naſh Goſpud inu Ohranenik ye
… ueſeli oblubi tiga ſuetiga Euangelia/ nam hdobrumu poſtauiti/ ta dua
Sacram enta/ ta ſueti Kerſt inu ſuyo ſueto Vezheryo (TC 1550, E 3a–3b).
43 Prim. Jelovšek 2016 (v tisku).
44 Augsburška veroizpoved (1530) je eden od glavnih veroizpovednih spisov reformacije. Člene je
sestavil Filip Melanchthon in jih dal v pregled Martinu Luthru. Glavni razlog za augsburško ve-
roizpoved, ki ima 28 členov, je bil zagovor in predstavitev evangeličanske/luteranske vere pred
cesarjem Karlom V., da »bi dokazali skladnost v osnovah vere ter potrebe reforme z ozirom na
zlorabe v Cerkvi« (Jošar 1980).
374
