Page 147 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 147
Aleksander Erniša
Trubar in zakrament
Ker zakramenti pomenijo jedro in steber vidnega znamenja vsake
veroizpovedi, so se tudi slovenski protestantski pisci tega lotili z veliko
vnemo. Trubar je že v svoji prvi knjigi izčrpno popisal, kaj je zakrament
in katera sta, čemu služita in kakšen je njun namen: Kai ſta ta dua Sa-
cramenta (oli koker my moremo gouoriti) te ſkriune Suetyne tiga Kerſta
inu Vezherye Chriſtuſa/ kai nam te iſte nuzaio inu pomenuyo (TC 1550,
42 (29b)). Na vprašanje, kaj so zakramenti, Trubar odgovarja:
TY Sacramenti oli ſkriune Suetyne/ ſo ane vunane videzhe ſluſhbe inu
Naretbe boſhye/ vtim Euangeliu poſtaulene/ per katerih naretbah goſpud
bug koker ſanemi guiſhnimi ſnamini oblubi/ Gnadiu inu Mylhoſtiu byti/
Sueti Auguſtin praui/ Ta Sacrament/ ye anu ſnamine ane ſuete rizhi/ Inu
ye anu videzhe ſnamine te neuidezhe mylhoſti boſhye/ Inu ye tudi ana vi-
dezha beſeda boſhya45 (TC 1550, 42 (29b)).
Prvi del Trubarjevega odgovora na vprašanje Kai ſta ta dua Sacra-
menta je zelo zanimiv s perspektive Melanchthonove Apologije Augs-
burške veroizpovedi v XIII. členu, ki pravi:
So wir Sakrament nennen die äußerliche Zeichen und Ceremonien, die
da haben Gottes Befehl und haben ein angehefte göttliche Zuſage der Gna-
de, ſo kann man bald ſchließen, was Sakrament ſein.46
Tudi Apologija poudarja, da je zakrament zunanje znamenje, za ka-
tero sta nujna Božja zapoved ter obljube milosti. Kot vidimo, je Trubar v
TC 1550 razložil bistvo nauka o zakramentu na podlagi še danes urad
nega veroizpovednega spisa Evangeličanske cerkve.
Tako kot Luther se tudi Trubar naslanja na Avguštinov nauk o za
kramentu in še dopolni zgornjo razlago: Ty Sacramenti inu te vunane
45 TC 1550, 42 (29b).
46 BSLK 1998, 292.
377
Trubar in zakrament
Ker zakramenti pomenijo jedro in steber vidnega znamenja vsake
veroizpovedi, so se tudi slovenski protestantski pisci tega lotili z veliko
vnemo. Trubar je že v svoji prvi knjigi izčrpno popisal, kaj je zakrament
in katera sta, čemu služita in kakšen je njun namen: Kai ſta ta dua Sa-
cramenta (oli koker my moremo gouoriti) te ſkriune Suetyne tiga Kerſta
inu Vezherye Chriſtuſa/ kai nam te iſte nuzaio inu pomenuyo (TC 1550,
42 (29b)). Na vprašanje, kaj so zakramenti, Trubar odgovarja:
TY Sacramenti oli ſkriune Suetyne/ ſo ane vunane videzhe ſluſhbe inu
Naretbe boſhye/ vtim Euangeliu poſtaulene/ per katerih naretbah goſpud
bug koker ſanemi guiſhnimi ſnamini oblubi/ Gnadiu inu Mylhoſtiu byti/
Sueti Auguſtin praui/ Ta Sacrament/ ye anu ſnamine ane ſuete rizhi/ Inu
ye anu videzhe ſnamine te neuidezhe mylhoſti boſhye/ Inu ye tudi ana vi-
dezha beſeda boſhya45 (TC 1550, 42 (29b)).
Prvi del Trubarjevega odgovora na vprašanje Kai ſta ta dua Sacra-
menta je zelo zanimiv s perspektive Melanchthonove Apologije Augs-
burške veroizpovedi v XIII. členu, ki pravi:
So wir Sakrament nennen die äußerliche Zeichen und Ceremonien, die
da haben Gottes Befehl und haben ein angehefte göttliche Zuſage der Gna-
de, ſo kann man bald ſchließen, was Sakrament ſein.46
Tudi Apologija poudarja, da je zakrament zunanje znamenje, za ka-
tero sta nujna Božja zapoved ter obljube milosti. Kot vidimo, je Trubar v
TC 1550 razložil bistvo nauka o zakramentu na podlagi še danes urad
nega veroizpovednega spisa Evangeličanske cerkve.
Tako kot Luther se tudi Trubar naslanja na Avguštinov nauk o za
kramentu in še dopolni zgornjo razlago: Ty Sacramenti inu te vunane
45 TC 1550, 42 (29b).
46 BSLK 1998, 292.
377