Page 148 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 148
razprave, študije
videzhe Boshye slushbe, ſo le ene dekle inu eni slushabniki bili te Vere.47
Torej je spet vera tista, ki je bistvena v odnosu do zakramenta.
Zelo izčrpen je bil Trubar v Eni dolgi predgovori. Sam sicer pravi, da
gre za Eno kratko Islago inu en troshtliu Nauuk od tiga S. Kerſta inu od
te Vezherie tiga Goſpudi, Sakai ſo ty Sacramenti poſtauleni, Inu de ty iſti
tudi pryzhuio de le skuſi to Vero Vcriſtuſa bomo Iſuelizhani (TT 1557, k
1b), a je to, kot vidimo iz spodnjega besedila, pretirano skromna izjava.
Adam, Abraam ty Iudi, ſo imeili druge Sacramente inu Boshye slusbe,
koker mi sdai imamo, Ampag druge Vere ne ſo imeili. Mi sdai, potle kar ie
Criſtus prishal, imamo tudi druge Sacramente, vezh ne offruiemo shiuine,
Sobote ne prasnuiemo. Ampag mi ſatu druge Vere, koker ſo oni imeili ne-
mamo, Nih Vera inu ta nasha ſo vſe Enu. Tulikain pag ſmo ſe ſto Vero na-
raſen lozhili, de oni ſo verouali vtiga Criſtuſa, kir ie imel priti. Mi pag sdai
Veruiemo vtiga Criſtuſa, kir ie vshe priſshal Goſpud Bug ie po tih zhaſih
inu po tih ludeh te Sacramente, te Ceremonie, te vunane Boshye slushbe
preſtaulel inu premenoual, Ampag te Vere on nei nigdar premenil. Ty Sa-
cramenti inu te vunane videzhe Boshye slushbe, ſo le ene dekle inu eni slu-
shabniki bili te Vere. Ta Vera pag ie bila koker ena Kraliza inu Goſpa. Ty
slushabniki inu dekle, ſe premenuio inu preſtauleio, Ampag ta Vera veden
inu vſelei venim ſtanu, veni oblaſti inu veni vrednuſti ſtoy inu oſtane do
konza. Ty Sacramenti, ſo le ene pripraue, ena poſſoda, en berzeug, de ſteimi
to Vero poterduiemo inu mozhno delamo (TT 1557, k 1b).
Najprej navaja in nato primerja zakramente, ki so jih poznali v Sta-
ri zavezi, in pokaže na njihov zgodovinski razvoj. Ta je pri vprašanju
zakramentov zelo pomemben, kajti rimskokatoliški nauk o zakramen-
tih se sklicuje tudi na Staro zavezo in na v njej ustanovljene obrede, ki
so postali zakramenti. Trubar tako še posebej izpostavlja edina seda-
nja (novozavezna) zakramenta. Poudarja, da gre za eno samo teološko
podlago, ki pa jo zaznamuje Kristusov prihod. Nadaljuje z natančnejšo
razlago zakramenta, kjer je zakrament s slikovito primerjavo predsta-
vljen kot služabnik vere. Celoten odstavek se torej vrti okrog vere, ki je
47 TT 1557, k.
378
videzhe Boshye slushbe, ſo le ene dekle inu eni slushabniki bili te Vere.47
Torej je spet vera tista, ki je bistvena v odnosu do zakramenta.
Zelo izčrpen je bil Trubar v Eni dolgi predgovori. Sam sicer pravi, da
gre za Eno kratko Islago inu en troshtliu Nauuk od tiga S. Kerſta inu od
te Vezherie tiga Goſpudi, Sakai ſo ty Sacramenti poſtauleni, Inu de ty iſti
tudi pryzhuio de le skuſi to Vero Vcriſtuſa bomo Iſuelizhani (TT 1557, k
1b), a je to, kot vidimo iz spodnjega besedila, pretirano skromna izjava.
Adam, Abraam ty Iudi, ſo imeili druge Sacramente inu Boshye slusbe,
koker mi sdai imamo, Ampag druge Vere ne ſo imeili. Mi sdai, potle kar ie
Criſtus prishal, imamo tudi druge Sacramente, vezh ne offruiemo shiuine,
Sobote ne prasnuiemo. Ampag mi ſatu druge Vere, koker ſo oni imeili ne-
mamo, Nih Vera inu ta nasha ſo vſe Enu. Tulikain pag ſmo ſe ſto Vero na-
raſen lozhili, de oni ſo verouali vtiga Criſtuſa, kir ie imel priti. Mi pag sdai
Veruiemo vtiga Criſtuſa, kir ie vshe priſshal Goſpud Bug ie po tih zhaſih
inu po tih ludeh te Sacramente, te Ceremonie, te vunane Boshye slushbe
preſtaulel inu premenoual, Ampag te Vere on nei nigdar premenil. Ty Sa-
cramenti inu te vunane videzhe Boshye slushbe, ſo le ene dekle inu eni slu-
shabniki bili te Vere. Ta Vera pag ie bila koker ena Kraliza inu Goſpa. Ty
slushabniki inu dekle, ſe premenuio inu preſtauleio, Ampag ta Vera veden
inu vſelei venim ſtanu, veni oblaſti inu veni vrednuſti ſtoy inu oſtane do
konza. Ty Sacramenti, ſo le ene pripraue, ena poſſoda, en berzeug, de ſteimi
to Vero poterduiemo inu mozhno delamo (TT 1557, k 1b).
Najprej navaja in nato primerja zakramente, ki so jih poznali v Sta-
ri zavezi, in pokaže na njihov zgodovinski razvoj. Ta je pri vprašanju
zakramentov zelo pomemben, kajti rimskokatoliški nauk o zakramen-
tih se sklicuje tudi na Staro zavezo in na v njej ustanovljene obrede, ki
so postali zakramenti. Trubar tako še posebej izpostavlja edina seda-
nja (novozavezna) zakramenta. Poudarja, da gre za eno samo teološko
podlago, ki pa jo zaznamuje Kristusov prihod. Nadaljuje z natančnejšo
razlago zakramenta, kjer je zakrament s slikovito primerjavo predsta-
vljen kot služabnik vere. Celoten odstavek se torej vrti okrog vere, ki je
47 TT 1557, k.
378
